Jedro

Iz pomena pravice in pomena obravnavane zadeve za starše in mladoletnega otroka izhaja, da je treba procesne določbe ZUOPP glede sodelovanja strank v postopku uporabljati skupaj z določbami ZUP. Tožeči stranki imata tako prav, da bi jima morala tožena stranka vročiti tudi mnenje osnovne šole, v katero je otrok vključen. Na podlagi 3. odstavka 31. člena ZUOPP je namreč to mnenje, poleg mnenja komisije za usmerjanje, podlaga za odločitev o tem, ali je usmeritev ustrezna ali ne. Vendar pa upoštevaje, da je bilo mnenje osnovne šole upoštevano v izvedeniškem mnenju komisije za usmerjanje II. stopnje, ki je bilo tožečima stranka vročeno, navedena kršitev pravil postopka po prepričanju sodišča ni mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve o usmeritvi mladoletne B.B..

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije je s svojo odločbo opr. št. U ... z dne 11.04.2007 odpravilo odločbo Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, št. ... z dne 23.12.2006, s katero je bila zavrnjena pritožba tožečih strank zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo OE A., št. ... z dne 29.05.2006 in zadevo vrnilo Ministrstvu za šolstvo in šport RS (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) v ponovno odločanje. V ponovnem odločanju je tožena stranka po dopolnitvi dokaznega postopka izdala odločbo št. ... z dne 16.07.2007 s katero je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje št. ... z dne 29.05.2006 zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je upravni organ prve stopnje z izpodbijano odločbo odločil, da se mld. B.B. usmeri v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, da ostane vključen v osnovo šolo C., oddelek s prilagojenim programom in da se ta odločba preveri po uradni dolžnosti do maja 2009 V odločbi je bilo tako odločeno, da se z dokončnostjo te odločbe nadomesti odločba št. ... Zavoda RS za šolstvo, OE A. z dne 30.06.2003. Tožena stranka nadalje navaja, da je Komisija za usmerjanje druge stopnje ponovno temeljito preučila dokumentacijo komisije za usmerjanje prve stopnje, seznanila se tudi s poročilom osnovne šole C. z dne 30.06.2006, iz katerega izhaja, da je mld. B.B. v šolskem letu 2005/2006 zaključil 3. razred devetletke in je večino standardov znanja dosegel, razen pri slovenščini. Snov matematike je osvajal individualno s pomočjo didaktičnega materiala in ponazoril. Večje težave so se pojavile pri osvajanju števil in številk, pri štetju in zapisu do 20 še ni povsem siguren in računske operacije rešuje s pomočjo prstov. Poslušano in ustno nalogo reši z individualno pomočjo, težave pa so tudi pri izgovoru števil, novih pojmov, izrazov, osvojeno snov hitro pozabi, zato je potrebno veliko ponavljanja in utrjevanja. Ima izrazito dobre in slabe dni pri delu, pogosto se med delom zamisli in je nekje v svojem svetu. Rabi veliko motivacije za delo, k sodelovanju pa ga je težko pritegniti, saj je trmast, učiteljevo pomoč pa pogosto grobo odkloni. Pri slovenščini je napredoval v govoru, čeprav ta še ni povsem oblikovan in je v prostem pogovoru še večkrat nerazumljiv. Samostojno zapiše le kratke besede, pri zapisu posameznih glasov pa ni siguren, jih zamenjuje in šumnikov še ne loči od sičnikov, posamezne glasove večkrat uspe povezati v zlog, o branju pa še ni mogoče govoriti. Ima pa tudi težave pri razumevanju določenih besednih zvez pa tudi sicer je besedni zaklad skromen. Dokaj uspešen je na likovnem področju, kjer je vztrajen, vendar premalo natančen, in učiteljevih navodil ne upošteva ter dela po svoje. Komisija je otroka psihološko, defektološko in psihiatrično ponovno pregledala, iz mnenja izdelanega dne 08.11.2006 na podlagi psihološkega pregleda, ki ga je z otrokom opravila D.D., spec. klin. psih., je razvidno, da so na grafomotoričnih preizkusih izražene težave s fino motoriko in vizualno motorično koordinacijo ter perserverativnost. Pri verbalnih preizkusih izstopajo težave z razumevanjem in izražanjem. Poznavanje besed in pojmov je zelo slabo, prav tako je slaba tvorba stavkov. Testni dosežki so na spodnji meji lažje motnje v razvoju. Iz mnenja izdelanega dne 08.11.2006 na podlagi defektološkega pregleda, ki ga je z otrokom opravila E.E., prof. defektologije, je razvidno, da ima deček učne težave, ki izhajajo iz splošnega kognitivnega zaostanka in znatnega zaostanka na področju govora in jezika. Veščine branja in pisanja je začel osvajati, pri reševanju nalog ob slikah in konkretnih materialnih prevladujejo učne strategije, ki so tipične za otroke z lažjo duševno prizadetostjo. Iz mnenja izdelanega dne 08.11.2006 na podlagi psihiatričnega pregleda, ki ga je z otrokom opravil F.F., dr. med. spec. psihiater, je razvidno, da gre nedvomno pri dečku za lažjo motnjo v duševnem razvoju. Na podlagi strokovnih ugotovitev komisije za usmerjanje prve stopnje ter šolskega poročila, pregleda otroka ter pogovora s starši je komisija za usmerjanje druge stopnje potrdila mnenje prvostopne komisije in ugotovila, da gre pri dečku za lažjo motnjo v duševnem razvoju in lažjo govorno jezikovno motnjo. Glede na navedene ugotovitve je usmeritev v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom utemeljena in smiselna tako, da bo ostal otrok vključen v osnovno šolo C., oddelek s prilagojenim programom. Mnenje strokovne komisije tako prvostopne kot drugostopne, ki ga tožena stranka povzema, je v skladu z listinami oziroma strokovnimi mnenji posameznih strokovnjakov, ki so istočasno tudi člani strokovne komisije. Kriterij za razvrščanje otrok s posebnimi potrebami so opredeljeni v Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok ter o kriterijih za opredelitve vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Ur. list RS št. 54/03, 93/04, 97/05, 25/06 in 32/07, v nadaljnjem besedilu Pravilnik). Pravilnik v točki a. 3. odstavka I. kriterijev določa, da imajo otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju znižane sposobnosti za učenje in da temeljna šolska znanja, ki pa ne zagotavljajo pridobitve minimalnih standardov znanja določenih z izobraževalnimi progami, lahko dosežejo v prilagojenih pogojih učenja. Nadalje Pravilnik v 13. členu določa, da se otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, kar mladoletni B.B. gotovo je, usmerjajo v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobraževalnim standardom. Glede na navedeno je v ponovnem postopku pritožbo tožečih strank zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, kot neutemeljeno zavrnila.

Tožeči stranki izpodbijata odločbo tožene stranke iz razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil postopka. V tožbi tožeči stranki navajata, da je tožena stranka v ponovljenem postopku ponovno zagrešila procesne kršitve, ki narekujejo odpravo odločbe in vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku je sicer tožena stranka tožečima strankama vročila strokovno mnenje komisije za usmerjanje II. stopnje z dne 25.04.2007 iz katerega izhaja le to, da so člani komisije opravili psihološki, defektološki in psihiatrični pregled mld. B.B. in na osnovi rezultatov pregleda zaključili, da gre pri dečku za lažjo motnjo v duševnem razvoju in specifično motnjo jezika, branja in pisanja. Iz strokovnega mnenja pa ne izhajajo podrobnosti o ugotovitvah, oziroma rezultatih izvedenega psihološkega, defektološkega ali psihiatričnega pregleda. Po drugi strani pa tožena stranka v svoji odločbi navaja, da svojo odločitev utemeljuje na vsebini mnenja izdelanega dne 08.11.2006, ki ga je podala D.D., spec. klin. psih. Tožena stranka povsem skopo tudi navaja, da iz mnenja, ki ga je 08.11.2006 podal F.F., dr. med. spec. psihiater, na podlagi psihiatričnega pregleda izhaja, da gre pri dečku nedvomno za lažjo motnjo v duševnem razvoju. Iz strokovnega mnenja pa ne izhajajo podrobnosti o ugotovitvah, oziroma rezultatih izvedenega psihološkega, defektološkega ali psihiatričnega pregleda, izvidi pa tudi niso bili tožečim strankam vročeni. Tožeči stranki sta šele s sprejemom odločbe tožene stranke izvedeli za vsebino izvedeniških mnenj, poročilo osnovne šole C., na katero se prav tako sklicuje tožena stranka v svoji odločbi, pa tožečima strankama do danes še ni bilo vročeno. Zaradi opustitve seznanitve tožečih strank z vsebino izvedenih mnenj je bila kršena določba 194. člena ZUP in kršena pravica tožečih strank kot staršev mld. B.B. do sodelovanja v postopku odločanja o tem, kateri izobraževalni program bo njun sin obiskoval v bodoče. V kolikor bi bili tožeči stranki seznanjeni z vsebino mnenj strokovnjakov, članov komisije, bi se glede le teh lahko tudi vsebinsko opredelili s predlogom po angažiranju novih izvedencev, saj se z zaključki izvedencev ne strinjata. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je v danem roku sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih, ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Upravni organ II. stopnje je v svoji odločbi tudi odgovoril na pritožbene navedbe tožeče stranke in dal pravilne razloge za zavrnitev pritožbe. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa II. stopnje ter v izogib ponavljanju ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Ur. list RS št. 105/06 - ZUS-1). V zvezi z ugovori tožeče stranke pa še dodaja: Predmet izpodbijane odločbe je odločitev v postopku usmerjanja otroka tožečih strank mld. B.B. v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobraževanjem z vključitvijo v osnovo šolo C., oddelek s prilagojenim programom, ki je bil opravljen na podlagi odločbe istega organa št. ... z dne 30.06.2003 po uradni dolžnosti. Odločitev tožene stranke je bila sprejeta v ponovnem postopku, po tem ko je Upravno sodišče Republike Slovenije s svojo sodbo opr. št. U ... odpravilo odločbo Ministrstva za šolstvo in šport RS št. ... z dne 23.12.2006 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Kakor izhaja iz upravnih spisov in odločbe tožene stranke je komisija za usmerjanje druge stopnje v ponovnem postopku ponovno proučila vso dokumentacijo za mld. B.B. in ponovno opravila psihološki, defektološki in psihiatrični pregled s strani njenih članov in po tem opravila tudi razgovor s tožečima strankama, v katerem sta bili seznanjeni s strokovnimi mnenji, ki so bili podlaga za izdajo strokovnega mnenja komisije za usmerjanje II. stopnje z dne 25.04.2007. Iz zaključka mnenja izhaja, da so v mnenju upoštevane tako ugotovitve pregledov izvedencev, kakor tudi mnenje šole, z dne 30.06.2006, ki je povzeto tudi v izpodbijani odločbi tožene stranke in iz katerega izhaja, da mld. B.B. ne dosega vseh standardov znanja ter da mld. B.B. že sedaj težko sledi izobraževalnemu programu in ima težave pri sprejemanju učnih zahtev, kljub temu, da iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je bil do sedaj usmerjen v prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in vključen v osnovo šolo C., oddelek s prilagojenim programom.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. list RS št. 54/2000, v nadaljnjem besedilu ZUOPP) v 31. členu določa preverjanje ustreznosti usmeritve v programe. Zavodu Republike Slovenije za šolstvo nalaga, da v primeru, če na podlagi mnenja, ki ga pripravi vrtec, šola ali zavod, v katerega je otrok vključen, in mnenja komisije za usmerjanje ugotovi, da je usmeritev ustrezna, le to potrdi, če pa ugotovi, da usmeritev ni ustrezna, le to spremeni (čl. 31/3 ZUOPP). V zadevi gre za postopek preverjanja ustreznosti usmeritve iz odločbe z dne 30.06.2003. V postopku odločanja in za samo odločbo o stvari veljajo pravila Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS št. 22/05 - urad. preč. besed. v nadaljevanju ZUP). ZUOPP sicer ne določa izrecno, da starši otroka, ki je subjekt usmerjanja nimajo pravice do sodelovanja kot stranke v postopku, iz pomena te pravice in pomena obravnavane zadeve za starše in mld. otroka pa izhaja, da je treba procesne določbe ZUOPP glede sodelovanja strank v postopku uporabljati skupaj z določbami ZUP. Tožena stranka je v dopolnjenem dokaznem postopku seznanila tožeči stranki z izvedeniškim mnenjem, tako da sta tožeči stranki imeli možnost, da se glede tega mnenja izrečeta. Ugovor tožečih strank, da jima niso bila vročena izvedeniška mnenja, na podlagi katerih je izdelala strokovno mnenje komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami II. stopnje ni utemeljen. Navedeno izvedniško mnenje in poročilo šole sta bili podlaga za odločanje komisije II. stopnje v ponovnem postopku, z vsebino mnenj pa sta bili tožeči stranki seznanjeni v postopku odločanja komisije, ki je po pregledu mld. B.B., pred izdelavo končnega mnenja, tožnika z rezultati seznanila. Tožeči stranki imata sicer prav, da bi jima morala tožena stranka vročiti tudi mnenje osnovne šole, v katero je otrok vključen. Na podlagi 3. odstavka 31. člena ZUOPP je namreč to mnenje, poleg mnenja komisije za usmerjanje, podlaga za odločitev o tem, ali je usmeritev ustrezna ali ne. Tožeči stranki v tožbi le pavšalno ugovarjata ugotovljenemu dejanskemu stanju in ne predlagata nobenih dokazov in dejstev, ki bi ugotovljeno dejansko stanje postavljala pod vprašaj. Glede na navedeno upoštevaje to, da je bilo mnenje osnovne šole upoštevano v izvedeniškem mnenju komisije za usmerjanje II. stopnje, ki je bilo tožečima stranka vročeno, navedena kršitev pravil postopka po prepričanju sodišča ni mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve o usmeritvi mld. B.B. v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in odločitve o tem, da ostane vključen v osnovo šolo v C., oddelek s prilagojenim programom. Sodišče namreč meni, da sama vročitev mnenja šole, iz katerega izhajajo že navedene učne težave mld. B.B. le potrjujejo zaključki komisije za usmerjanje II. stopnje v njenem strokovnem mnenju, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe in so zato ugovori tožečih strank, ki se nanaša na nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, v tem delu neutemeljeni.

Sodišče na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1.