Jedro

Sodno priznane otrokove potrebe so lahko takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) potrdi.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo udeležencev, njuna mladoletna otroka A., roj. 2005, in B., roj. l. 2004, zaupalo v vzgojo in varstvo materi, z očetom pa določilo stike. Glede preživnine je odločilo, da oče plačuje od vložitve predloga mesečno za A. 151, za B. pa 185 EUR. Kar je predlagateljica zahtevala več, je zavrnilo ter odločilo, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper odločitev o preživnini se pritožuje predlagateljica, meni, da je prenizka, predlaga, da se jo zviša, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Meni, da so potrebe otrok ocenjene preveč restriktivno, upoštevati bi bilo treba, da so bile te med epidemijo precej manjše. Predvsem je višji strošek prehrane in računalniške opreme. Sodišču očita, da ni upoštevalo, da se je morala odseliti v najemniško stanovanje in da se bodo zaradi epidemije zmanjšala sredstva v njeni dejavnosti, je namreč medicinska sestra. Meni, da bi bilo treba upoštevati, da se bo k nasprotnemu udeležencu preselila njegova nova partnerka, kar bo znižalo njegove stroške in povečalo pridobitne sposobnosti. Otroka k njemu praktično ne hodita, zato neposrednih stroškov z njima nima. Izpostavlja še, da plačuje lizing za avto višjega cenovnega razreda 320 EUR mesečno. Predlaga, da se preživnina določi v višini 250 EUR mesečno za vsakega otroka.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak pri ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva. Pri svoji odločitvi se sodišče opira na ustrezne materialnopravne določbe (183., 189. in 190. čl. Družinskega zakonika; DZ), ki opredeljujejo preživninsko obveznost roditeljev in te določbe tudi v celoti pravilno uporabi.

6. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov ne o pravilnosti ugotovljene višine potreb obeh otrok ne o pravilnosti ugotovljenih materialnih in pridobitnih sposobnosti roditeljev ne o porazdelitvi njunega bremena.

7. Sodišče prve stopnje je ustrezno ugotovilo, da znašajo mesečne potrebe A. na okoli 377 EUR, B. pa na okoli 463 EUR mesečno. Potrebe so ugotovljene korektno, realno in niso prenizko ocenjene, temeljijo na izvedenih dokazih ter na splošno znanih cenah življenjskih stroškov (glej. tč. 14. do 24. obrazložitve izpodbijane sodbe). Posamezne postavke, preko katerih je sodišče utemeljilo, da so potrebe otrok takšne, so ustrezne, niso pa relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki niso vsak mesec enaki. Kot celota ustrezajo stroškom, ki lahko zagotovijo nemoten zdrav razvoj obeh otrok, saj obsegajo stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila (2. odst. 190. čl. DZ), primerno in primerljivo njunim povprečnim vrstnikom.

8. Sodno priznane otrokove potrebe so lahko takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. Vendar ne drži, da bi bile v konkretnem primeru ocenjene preveč restriktivno, saj zajemajo tudi strošek razvedrila, in to tudi takega, ki je v času restrikcij zaradi epidemije odpadel (glej 22. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe).

9. Tudi ne drži predlagateljičin očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo zmanjšanja njenih dohodkov v prihodnje, ko ne bo več epidemije, saj je sodišče izrecno upoštevalo njen dohodek brez dodatka zaradi izrednih razmer (27. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe).

10. Glede očetovih zmožnosti pa je sodišče upoštevalo tudi njegov življenjski slog kot indic o boljših resničnih pridobitnih zmožnosti od uradno prikazanih, in okoliščino, da sta otroka praktično ves čas z materjo, sicer bi bilo glede na razmerje uradno izkazanih prejemkov materino breme preživljanja lahko še višje. Ni pa moglo upoštevati, da se bodo očetovi življenjski stroški znižali zaradi preselitve partnerke, saj je to bodoče in negotovo dejstvo.

11. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje ni našlo relevantnih napak, ga je v tem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

12. V skladu s 1. odst. 165. čl. ZPP je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških. Po določbi 1. odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) je sklenilo, da pritožnica sama krije tudi stroške, ki so ji nastali v pritožbenem postopku.