Jedro

Stranka je podala izjavo, da za citirane nepremičnine umika zahtevek za denacionalizacijo, zato je upravni organ v skladu z določbo 131.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (1986) postopek s sklepom ustavil. Obnova postopka pa je dopustna le, če je postopek končan z dokončno odločbo. Postopka, ki je bil končan s sklepom ni mogoče obnoviti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote A., z dne 19.12.2002, s katerim je bil zavržen predlog tožeče stranke za obnovo postopka denacionalizacije, končanega s sklepom o ustavitvi postopka z dne 5.9.1997. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka predlagala obnovo postopka, ki je bil končan s sklepom o ustavitvi postopka. V skladu z 267.členom Zakona o splošnem upravnem postopku mora organ, pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, ko prejme predlog, preizkusiti ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen in ali ga je podala upravičena oseba ter ali je okoliščina na katero se predlog upira, verjetno izkazana. Če ti pogoji niso izpolnjeni, zavrže pristojni organ predlog s sklepom. Prvostopni upravni organ je v navedenem primeru odločil pravilno, ko je zavrgel predlog za obnovo postopka, z utemeljitvijo, da zoper sklep obnova postopka sploh ni možna. V prvem odstavku 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je namreč določeno, da se obnovi le postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva. V obravnavanem primeru pa se je postopek, katerega obnovo želi doseči tožeča stranka končal s sklepom o ustavitvi postopka.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da bi moral upravni organ v skladu s 7.členom Zakona o splošnem upravnem postopku poskrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravice, ki jim gredo po zakonu. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena pritožba, ker je bil na prvi stopnji izdan sklep in ne odločba, v zakonu pa piše, da se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka. Sprašuje se, kako je bil lahko izdan sklep, ko pa Zakon o denacionalizaciji ni bil upoštevan v vseh točkah, ki jih je navedla, zato meni da v njenem primeru zakon ni bil pravilno upoštevan.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, je kot zastopnik javnega interesa, v skladu s 3.odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.50/97, 65/97 in 70/00-ZUS), prijavil udeležbo v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje v skladu z 2.odstavkom 67.člena Zakona o upravnem sporu, v zvezi s toženimi ugovori pa še dodaja: Iz upravnih spisov izhaja, da je A.A. dne 17.12.1992 podala zahtevek za denacionalizacijo podržavljenega premoženja v KO B., ki je bilo prej v lasti njene matere B.B.. Dne 4.8.1997 pa je v dopisu podala izjavo, da umika svoj zahtevek za denacionalizacijo nepremičnin parc.št.1356/2, 1375, 1378/1 in 1378/2, vse KO B.. Ker je A.A., kot predlagateljica zahtevka za denacionalizacijo podržavljenega premoženja njeni materi B.B., podala izjavo, da za citirane nepremičnine umika zahtevek za denacionalizacijo, je upravni organ v skladu z določbo 131.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št.47/86-ZUP/86), postopek s sklepom z dne 5.9.1997, ustavil. V 1. in 2. odstavku 131.člena ZUP/86 je namreč določeno, da lahko stranka umakne svoj zahtevek vsak čas med postopkom, organ ki vodi postopek pa v tem primeru ustavi postopek s sklepom.

V zvezi z navedenim sklepom je tožeča stranka predlagala obnovo postopka, ki pa jo je upravni organ prve stopnje zavrgel kot nedopustno, kar je tožena stranka z izpodbijano odločbo potrdila kot pravilno in zakonito odločitev. Zakon o splošnem upravnem postopku namreč v 1.odstavku 260.člena (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04-ZUP) določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi. To pa pomeni, da obnova postopka kot izredno pravno sredstvo omogoča, da se upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda drugačna odločba v upravni stvari. Iz navedenega torej sledi, da je obnova postopka dopustna le, če je postopek končan z dokončno odločbo. Postopka, ki je bil končan s sklepom ni mogoče obnoviti.

Glede na vse navedeno je po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena, pri čemer sodišče ni našlo ničnostnih razlogov, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59.člena ZUS.