Jedro

Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker je bila revidentka že pred začetkom stečajnega postopka v postopku likvidacije, ni izkazano, da bi prav zaradi izpodbijane odločitve prišlo do prenehanja revidentke in s tem do nastopa zanjo zelo hudih posledic.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka dne 21. 9. 2009 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Vrednost izpodbijanega dela oziroma njenega premoženjskopravnega prikrajšanja ocenjuje na 4.757.987,01 EUR, kolikor je znašala vrednost odškodninskega zahtevka v postopku, ki je bil nezakonito ustavljen. Ker je bil eden izmed glavnih razlogov za začetek stečajnega postopka ravno odpoved temu zahtevku, posledice ustavitve postopka in zavrženje predloga za obnovo tega postopka zanjo predstavljajo zelo hude posledice.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper sklep Upravne enote Mozirje z dne 16. 12. 2008. Z odločbo z dne 30. 3. 2009, je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper sklep prvostopenjskega upravnega organa, s katerim je ta zavrgel revidentkin predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom Upravne enote Mozirje z dne 31. 3. 2008, ker je štel, da zoper sklep o ustavitvi postopka obnova ni mogoča. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, kar uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Ker gre v obravnavani zadevi za presojo dovoljenosti obnove postopka, to pa ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v tem primeru ni izpolnjen niti z revizijo zatrjevani pogoj po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka kot zelo hude posledice izpodbijane odločitve navaja izostanek meritornega odločanja o njenem zahtevku za povračilo vlaganj v okviru denacionalizacijskega postopka v znesku 4.757.987,01 EUR, pri tem pa dodaja, da je sporna odpoved zahtevku v takšni višini eden od glavnih razlogov za začetek stečajnega postopka. Zgolj s tako navedbo pa revidentka po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala, da bi bila ravno odpoved navedenemu znesku glavni razlog za začetek stečajnega postopka. Nasprotno, iz navedb v njeni tožbi celo izhaja, da je do začetka stečajnega postopka prišlo zaradi bistveno zmanjšanega obsega del v gozdni proizvodnji (vračanje gozdov ...), posledično zmanjšanega obsega del v gozdarskem transportu in servisni dejavnosti ter neuspele širitve poslovanja v druge dejavnosti. Ker je bila revidentka že pred začetkom stečajnega postopka v postopku likvidacije, pa tudi iz tega razloga ni izkazano, da bi prav zaradi izpodbijane odločitve prišlo do prenehanja revidentke in s tem do nastopa zanjo zelo hudih posledic. Ker torej revidentka zatrjevanih zelo hudih posledic ni izkazala, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Glede na to da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.