Jedro

Terjatev tožnice temelji na pogodbi in je bil izveden dokazni postopek za ugotavljanje namena pogodbenih strank (ob samem sklepanju pogodbe). Zgolj osebe, ki so sklepale pogodbo, lahko izpovejo, kakšen je bil pogodbeni namen strank (ob sklepanju pogodbe).

Na narokih, kjer so se zasliševale priče, je tožnica imela prisotnega pooblaščenca. Ta bi lahko pričam postavil dodatna vprašanja, če je menil, da je to potrebno. Očitki, da sodišče pričam vprašanj glede konkretnih aktivnosti ni postavilo, tako ni na mestu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je toženec dolžan plačati znesek 109.022,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka in pripadajoče stroške postopka (I. točka izreka). Tožnici je naložilo, da je dolžna tožencu povrniti pravdne stroške v višini 6.732,99 EUR, v 15 dneh od vročitve sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podredno pa, da ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico. Sodišče se pri opredeljevanju do zaslišanja S. M. sklicuje na listino, s katero naj bi toženec dokazoval, da je bila priča pozvana k podaji pisne izjave, kar pa ni pravilno, saj se predmetna listina ne nahaja v sodnem spisu in tožniku ni bila vročena, tudi sicer pa pisna izjava ne vsebuje vseh z zakonom določenih sestavin, saj ni podpisana in ni priložena kopija osebnega dokumenta, kar vse predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Toženec ni izkazal za verjetno, da je pričo pozival k predložitvi izjave, zato sodišče zaslišanja ne bi smelo izvesti in nanj opreti odločitve. Sodišče glede pripravljalne vloge z dne 16. 2. 2015 navaja, da je zaradi prekluzije ni upoštevalo, iz obrazložitve pa izhaja nasprotno. Navedbe iz te vloge je sodišče presojalo skupaj z izpovedbama prič S. L. in S. M. ter zaključilo, da poleg ostalega dejstvo, da je stroj delal v proizvodnji, dokazujejo tudi fotografije stroja, ki so priložene tej pripravljalni vlogi. Sodišče se sklicuje na tehnično dokumentacijo, ki je bila priložena tej pripravljalni vlogi, s tem je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče se je opredelilo zgolj do izpovedbe toženca, medtem ko se do izpovedb preostalih zaslišanih prič navkljub napotkom višjega sodišča ni opredelilo. Toženec ni podal niti trditev niti ni predložil dokazov (pogodb, listin), iz katerih bi izhajalo, da so bili pri izdelavi prejšnjih dveh strojev izdelani normativi. Trditve so bile podane šele na naroku 28. 11. 2013 na zaslišanju, tako pa ni mogoče nadomestiti trditvene podlage. Tudi sicer izpovedba ni skladna z izpovedbami prič, do česar se sodišče ni opredelilo. Do izpovedbe priče S. L. se sodišče navkljub napotkom ni opredelilo. Sodišče se neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da glede stroja kocka ni obstajala dokumentacija, saj je bilo navedeno dejstvo tožencu znano že pred sklenitvijo pogodbe, tudi sicer nobena izmed pravdnih strank ni zatrjevala, da se je obnova tega stroja razlikovala od prejšnjih dveh, priča S. L. je potrdila, da je obnova potekala na enak način, zato pomanjkanje dokumentacije na presojo pogodbenih obveznosti nima vpliva. Sodišče se ni opredelilo do izpovedbe priče S. L., da je bilo dogovorjeno, da stroj funkcionira v produkcijskem smislu. Priča je na naroku na vprašanja sodnice podala jasne odgovore, zaključek sodišča, da med pravdnimi strankami normativi niso bili dogovorjeni, je nepravilen. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. S. L. je obljubil sodelovanje v smislu zagotavljanja bombonske mase ter operativnega osebja, kar pa je tožnica izpolnila. Zaključek, da se toženec ni zavezal obnoviti stroj kocka na način, da ga bo mogoče uporabiti v proizvodnji je napačen in v nasprotju z nadaljnjimi ugotovitvami, da se je toženec zavezal zagotoviti pričakovani rezultat zgolj pogojno. Sodišče doda še tretje stališče, da je bila sprva dogovorjena obnova, po dostavi pa naj bi toženec v soglasju s tožnico začel še z zagonom stroja. Ker je bil sklenjen le en dogovor, je zaključek sodišča o kasnejšem dogovoru, ločeno od sklenitve pogodbe, napačen. Priče so izpovedale, da je bil sklenjen dogovor, da bo stroj kocka po obnovi uporabljiv v proizvodnji, kar so potrdile priče Z. S., J. U., S. A., I. N. Sodišče so do izpovedb prič ni opredelilo. Tudi toženec je na zaslišanju potrdil, da je bil namen 25 % škart, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Toženčeva izpovedba, da naj bi eden od zaposlenih pri tožnici preveril kocko, ki jo je stroj zavil po obnovi ter da naj bi po izvedeni obnovi stroj že deloval z določenim taktom, dodatno potrjuje navedbe tožnice glede produkcijske funkcionalnosti stroja, to izhaja tudi iz dopisa toženca brez datuma. Z normativi je bil toženec seznanjen, kar je potrdila tudi priča S. M. Zaključek, da tožnica ni zagotovila pogojev, pod katerimi naj bi stroj deloval v proizvodnji, je nepravilen. Zaključek sodišča, da ob sklenitvi pogodbe obseg del ni bil popolnoma jasen in da naj bi se toženec šele po odprtju stroja seznanil z dejansko razsežnostjo potrebnih obnovitvenih del, je v nasprotju z nadaljnjimi ugotovitvami, da je bil predmet pogodbe zgolj obnova delov, navedenih v prilogi k pogodbi (tehničnem opisu). Glede na to, da je tedanji direktor zaradi kompleksnosti zadeve pristal na podaljšanje roka, je tudi iz tega razloga mogoče zaključiti, da predmet obnove ni bila zgolj obnova delov. Iz ravnanja toženca, ki je obnovil več delov, kot je bilo zapisano v opisu, je razvidno, da je bil cilj delovanje stroja v proizvodnji. Pregled stroja in popis elementov je bil opravljen na podlagi dogovora, ki sta ga sklenila S. L. in toženec, da se obnova stroja izvede na način, da ga bo mogoče uporabiti v proizvodnji, tehnični opis del pa je pripravil toženec sam, zato pogodbenih obveznosti toženca ni mogoče omejiti zgolj na obnovo elementov, navedenih v tehničnem opisu. Pogodbena obveznost toženca izhaja tudi iz dopisa brez datuma (do katerega se sodišče ni opredelilo v zadostni meri), kot tudi iz navedb toženca, da še vedno izkazuje pripravljenost glede vzpostavitve stroja v smislu produkcije. S. L. ni potrdil, da je bil stroj funkcionalen, ampak je pojasnil zgolj, da je stroj deloval. Del izpovedi, na katero se sklicuje sodišče, je izvzet iz konteksta. Sodišče je nekritično sledilo navedbam in izpovedbi toženca, do nasprotnih izpovedb prič in dokaznih listin pa se ni opredelilo. Zaključek, da je tožnica obnovo stroja potrdila že v delavnici toženca ni pravilen in je v nasprotju z izpovedbami prič. Stališče je tudi v nasprotju z navedbami toženca, saj ta ni podal navedb, da je bila z ogledom opravljena tudi primopredaja. Sodišče je v nasprotju z navedbami zaključilo, da so predstavniki tožnice preverili delovanje stroja, s čimer naj bi potrdili, da je toženec izpolnil pogodbene obveznosti. Spregledalo je izpoved toženca, da je bil v času, ko je bil stroj ponovno v proizvodnji, v zamudi, zato zaključka o obnovi in primopredaji nista pravilna. Slednje izhaja tudi iz dopisa brez datuma. Da do prevzema ni prišlo potrjuje tudi dejstvo, da je bil rok za dokončanje pogodbenih obveznosti večkrat podaljšan. To izhaja tudi iz izpovedi priče S. L. Zmoten in v nasprotju z dokazi je zaključek glede (ne)sodelovanja tožnice. Da bi bilo potrebno izdelati temeljito analizo problemov toženec tekom postopka ni zatrjeval. Sodišče pričam vprašanj glede konkretnih aktivnosti sodelovanja oziroma pomoči ni postavilo, zaključek sodišča, da nobena izmed prič ni navedla konkretne aktivnosti, je zmoten. Zaključek, da tožnica tožencu ni zagotovila objektivnih pogojev, je v nasprotju z z dokazi (izpovedbami prič, dopisa brez datuma). Tožnica je nudila popolno podporo pri obnovi stroja. Da toženec ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti izkazuje tudi to, da ni izdelal dokumentacije po CE normativih. Ker toženec pogodbenih obveznosti ni izpolnil, do pregleda stroja in grajanja morebitnih napak ni moglo priti, saj ta obveznost nastane šele v primeru izvršenega dela. Tožnica konkretno ne zahteva povračila škode iz naslova nepravilno in nestrokovno izvedenega dela, temveč se zahtevek nanaša na vračilo zneska, ki ga je toženec prejel na podlagi kasneje odpadle pravne podlage, ter na plačilo škode, ki je tožnici nastala zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti. Ker v konkretnem postopku toženec izrecno priznava, da je bil z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti v zamudi, to pa izhaja tudi iz dopisa brez datuma, tožnica v skladu z 239. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) upravičena zahtevati povračilo škode tudi v primeru, ko je upnik dal dodatni rok za izpolnitev. Posledično je nepravilna stroškovna odločitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo podaja pravočasen odgovor. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in tožnici naloži povrnitev pritožbenih stroškov. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je v konkretni zadevi že odločalo z (razveljavitvenim) sklepom I Cpg 1044/2014 z dne 19. 11. 2014. V 5. točki obrazložitve navedenega sklepa se je že opredelilo do navedb, ki jih pritožbeno ponavlja tožnica glede zaslišanja priče S. M., zato se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da je toženec zadostil pogojem iz določila drugega odstavka 236. a člena ZPP, zato je postopanje sodišča prve stopnje, ki je izvedlo dokaz z neposrednim zaslišanjem priče, pravilno.

6. Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo dokazov, ki so bili predlagani oziroma predloženi z vlogo z dne 16. 2. 2015 iz razloga prekluzije (četrti odstavek 286. člena ZPP, 8. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Ni utemeljena pritožbena navedba, da si je sodišče prve stopnje prišlo v nasprotje s sklicevanjem na (prepozno predložene) fotografije stroja, saj slednje iz vsebinske obrazložitve ne izhaja, navedeno je le v okviru povzemanja trditev strank. Tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče v izpodbijani sodbi sklicuje na (prepozno predloženo) tehnično dokumentacijo, saj sodba zgolj presoja navedbe o (ne)izročitvi dokumentacije, ki jih je podala tožnica na prvem naroku za glavno obravnavo (list. št. 48), ne pa same dokumentacije.

7. Med pravdnima strankama je bila 1. 4. 2009 sklenjena pogodba št. 02 – 2009 o obnovi stroja, imenovanega kocka. Dela oziroma posegi, ki naj bi jih bilo potrebno izvesti v zvezi z dogovorjeno obnovo stroja kocka, so specificirani v listini z naslovom tehnični opis: kocka.

8. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku za ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov ob sklenitvi pogodbe presodilo, da je obligacija rezultata, ki je merilo za presojo, ali je toženec pravilno izpolnil svojo obveznost, obnova stroja po ponudbi (obnova stroja po tehničnem opisu), katerega je na podlagi predhodnega ogleda stroja pripravil toženec. Sodišče prve stopnje je tehtno sledilo tožencu, ki je izpovedal, da je obnova pomenila natančno to kar piše v pogodbi (obnova stroja po tehničnem opisu), da gre stroj k njim v obnovo strojnih delov ter da za obnovo smatra to, da se tisti strojni deli, ki so potrebni, v konkretnem delu zamenjajo z novimi ali obnovijo tako, da so uporabni in da se doseže neka funkcionalnost. Zaključilo je, da je toženec svojo obveznost izpolnil. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost zaključka, da toženec s pogodbo ni prevzel več obveznosti, kot to izhaja iz besedila pogodbe.

9. Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje dosegel še več kot je bilo dogovorjeno, in sicer rezultat v prilogi spisa B 3 (pod to prilogo se nahajajo zavite kocke bombonov), dosežen s poskusnim delovanjem stroja. Glede poskusa realiziranja ostalih rezultatov, kot izhajajo iz vseh ostalih komunikacij in dopisov med strankama, pa se višje sodišče strinja z dokazno oceno, da dokazni postopek za ugotavljanje skupnega namena pogodbenih strank ni izkazal, da se je toženec zavezal za produkcijsko funkcionalnost stroja v smislu zahtevane kapacitete in zahtevane ravni kakovosti zavijanja ali v smislu montaže, testiranja ter nastavitve stroja v proizvodni liniji.

10. Višje sodišče nima pomislekov glede pravilnosti dokazne ocene v 12. točki sodbe sodišča prve stopnje. Sodišče se je oprlo na toženčevo izpovedbo, da ob sklenitvi predmetne pogodbe ni bilo dogovora, kakšni normativi naj bi se na obnovljenem stroju dosegali, drugače bi bili zapisani, kot so bili v prejšnjih pogodbah. Toženec ravno zaradi okoliščin, da tožnica za stroj ni imela nobene dokumentacije, nobenih načrtov, skic posameznih delov stroja, kar bi toženec za izdelavo posameznih delov nujno potreboval, ter zato, ker ni mogel predvideti vseh okoliščin, ki na stroj vplivajo v proizvodnem procesu, ni prevzel odgovornosti za rezultat, kot ga zatrjuje tožnica. Prepričljivi dokazni oceni sodišče druge stopnje pritrjuje v odgovor pritožbenim navedbam, ki ponuja svojo dokazno oceno, predvsem s posameznimi, iz konteksta iztrganimi odseki zaslišanj. V 12. točki obrazložitve se je sodišče glede izpostavljenega opredelilo do izpovedbe priče S. L., z navedbami katerih ostalih prič naj bi bila ocena sodišča neskladna, pa pritožnik v tem delu ni konkretiziral. Toženec je v odgovoru na tožbo podal zadostne in ustrezne trditve, navedel je tudi (list. št. 23), „da je tožena stranka pred predmetnim strojem za tožečo stranko obnovila že dva sicer manjša, po funkcionalnosti, starosti in dotrajanosti podobna stroja, kot je predmetni“ in ne drži pritožbeni očitek, „da nobena izmed pravdnih strank ni zatrjevala, da se je obnova stroja kocka razlikovala od obnove drugih dveh strojev“. Ni šlo za enake stroje. Očitek, da toženec ni predložil pogodb ali drugih listin, iz katerih bi izhajalo, da so bili pri prejšnjih dveh strojih pisno dogovorjeni normativi, ni na mestu, saj je kvečjemu tožnica tista, ki bi morala predložiti dokaze v svojo korist (kar je tudi že opozorilo višje sodišče v 12. točki sklepa I Cpg 1044/2014).

11. Do izpovedi priče S. L. se je sodišče prve stopnje opredelilo tudi v 14. točki obrazložitve. Pritožba izpostavlja dele zaslišanj priče S. L., predvsem glede delovanja stroja in t. i. škart proizvodov, vendar so ti iztrgani iz konteksta. Navedena priča je npr. izpostavila tudi, da ta stroj ni bil v delovanju že nekaj let, da je lastnikom v zvezi s konstantnim pritiskom po zmanjševanju stroškov predočil, da s takimi stroji ne moreš dosegati rezultatov, da je nemški solastnik povedal, da če bodo kupljeni novi stroji, da bodo stali v Nemčiji, kjer ima on proizvodnjo, da misli, da je bil stroj star preko 50 let in da se v normalni tržni ekonomiji poslovi s takimi stoji po 20 letih (list. št. 79, 80). Slednje izkazuje predvsem neprimernost pritožbenega izpostavljanja posameznih odsekov zaslišanja, treba je upoštevati celoto, kar je sodišče prve stopnje storilo. Priča je torej izpovedala o okoliščinah sklenitve pogodbe, potrdila je, da je stroj funkcijsko deloval (list. št. 84) in ni potrdila, da se je toženec pogodbeno zavezal za rezultat delovanja stroja v proizvodnji liniji po določenem “taktu“, kot to uveljavlja pritožba.

12. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zapisalo tudi, da bi tožnica morala zagotoviti ekipo strokovno usposobljenih vzdrževalcev, ki bi zagotovili povezavo stroja s preostalo proizvodno linijo in le pogojno, ob zagotovljenem sodelovanju tožnice, je bil toženec pripravljen zagotoviti tudi pričakovani rezultat. Pritožnica očita, da so posledično razlogi sodišča prve stopnje v nasprotju, čemur pa ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je v 18. točki obrazložitve pojasnilo, da temu ni tako in tekom celotne obrazložitve vztrajalo na (pravilnem) stališču, da toženec ni prevzel več obveznosti, kot izhajajo iz samega besedila pogodbe. Višje sodišče poudarja, da terjatev tožnice temelji na pogodbi in da je bil izveden dokazni postopek za ugotavljanje namena pogodbenih strank (ob samem sklepanju pogodbe). Dokazni postopek ni potrdil navedb tožnice. Dodatni zaključki sodišča, glede (ne)sodelovanja tožnice za „realizacijo ostalih rezultatov“ so posledično, upoštevajoč sprejeto pravilno dejansko in materialno pravno stališče, nepotrebni in jih sodišče druge stopnje razume zgolj kot (nepotreben) odgovor na posamezne navedbe strank.

13. Sodišče prve stopnje je upoštevalo navodila višjega sodišča in je v okviru dokazne ocene upoštevalo tudi izpovedbe ostalih prič. Pritožba navaja, da so priče (S., U., A., N.) na zaslišanju potrdile, da je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor, da bo stroj kocka uporabljiv v proizvodnji. Slednji očitek ni na mestu, saj zgolj osebe, ki so sklepale pogodbo, lahko izpovejo, kakšen je bil pogodbeni namen strank (ob sklepanju pogodbe), kar je upoštevano, slednje pa velja tudi za pričo S. M. Priče so izpovedovale o dogajanju v zvezi s strojem, vendar sodišča prve stopnje tudi sicer niso prepričale v to, da je bil namen pogodbenih strank tak, kot je to trdila tožnica. Prepričljivo je bil ključni poudarek dan izpovedbama F. M. in S. L., torej osebama, ki sta pogodbo sklenila in samim pogodbenim določilom, kot se glasijo in pripadajočemu tehničnemu opisu. Pritožbeni očitek, da je toženec na zaslišanju potrdil, da je bil namen sodelovanja 25 % škart, je iztrgan iz celotnega konteksta izpovedbe. Toženec je na začetku zaslišanja namreč izrecno potrdil, da je bilo dogovorjeno natančno to, kar piše v pogodbi.

14. Pritožba vztraja, da iz dopisa brez datuma (priloga A 2) izhaja, da so bile zahteve tožencu poznane, čemur pa višje sodišče ne more pritrditi že iz razloga, ker gre za korespondenco med toženo stranko in novim vodstvom (brez datuma), torej ne gre za korespondenco med strankami, ki so izražale pogodbeno voljo v času sklenitve pogodbe. Tudi sicer sodišče druge stopnje nima pomislekov o presoji sodišča prve stopnje, ki navedenemu dopisu ni dalo takšne teže, kot si želi tožnica in ne drži, da sodba glede dopisa brez datuma nima razlogov. Pri zapisniku komisije z dne 3. 11. 2010 ni sodeloval S. L., ki je v imenu tožnice sklepal zadevno pogodbo. Iz samega zapisnika komisije izhaja tudi sklicevanje na predmetno pogodbo („Obnova stroja, imenovanega kocka“) in torej predstavlja predvsem razlago pogodbenega dogovora na način, kot jih je razumelo novo vodstvo in ne predstavlja dokaza o skupnem namenu pogodbenikov (v času sklepanja pogodbe).

15. Pritožba očita, da je toženec v odgovoru na tožbo pozival tožnico, da se mu omogočijo pogoji za funkcionalnost namestitev stroja v proizvodnem procesu, kar po mnenju pritožbe izkazuje, da pogodba s strani toženca ni bila realizirana, kar pa ne drži. V odgovoru na tožbo (list. št. 26) je toženec izrecno navedel, da čeprav se s pogodbo ni zavezal stroja tudi zmontirati v proizvodno linijo ter stroja v proizvodnji testirati, je toženec vseeno to poskušal storiti. Zgolj v tej luči je mogoče presojati njegova nadaljnja prizadevanja glede zadevnega stroja v proizvodnji. Iz izpovedbe toženca ne izhaja, da se je pogodbeno zavezal namestiti stroj v proizvodnjo linijo, kot to uveljavlja pritožba.

16. Višje sodišče se je že v sklepu I Cpg 1044/2014 opredelilo, da je bil prevzem stroja narejen najkasneje 3. 11. 2010, ko je tožnica po strokovnjakih preizkusila delovanje stroja. Očitki o napačnih stališčih sodišča prve stopnje, ki je navodilom sledilo, so neutemeljeni. Tudi ne drži, da so zaključki sodišča glede prevzema stroja v nasprotju z navedbami toženca, saj je ta ustrezne navedbe podal na prvem naroku za glavno obravnavo, 19. 9. 2013 (list. št. 49), kar vse je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve. Pritožbeni očitek, da naj bi toženec v izpovedbi pojasnil, da je bil „v zamudi“ in zato zaključek o potrditvi obnove stroja ni pravilen, je povsem neutemeljen. Po presoji sodišča druge stopnje iz navedenega dela izpovedbe (list. št. 97) to ne izhaja in tudi ne drži, da „toženec izrecno priznava, da je bil z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti v zamudi“.

17. Na narokih, kjer so se zasliševale priče, je tožnica imela prisotnega pooblaščenca. Ta bi lahko pričam postavil dodatna vprašanja, če je menil, da je to potrebno. Očitki, da sodišče pričam vprašanj glede konkretnih aktivnosti ni postavilo, tako ni na mestu.

18. Glede samih aktivnosti toženca v zvezi s strojem, ki presegajo obnovo ter glede pritožbenih očitkov, da je tožnica tožencu v proizvodnji nudila vso podporo, se sodišče druge stopnje dodatno ne opredeljuje, kot je bilo to pojasnjeno že v 12. točki te obrazložitve. Pritožba očita še, da so razlogi sodbe glede obsega del (da je bil ta večji po odprtju stroja in torej ni bila izvedena zgolj obnova po opisu) v nasprotju. Višje sodišče odgovarja, da je bilo pravilno ugotovljeno, da je toženec svojo obveznost izpolnil, sam obseg obnovitvenih del, kot to uveljavlja pritožba, pa ne predstavlja jedra pravde, ampak zgolj okoliščino, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo v 23. točki obrazložitve. Pritožba neutemeljeno očita, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do CE dokumentacije, to je storilo v 11. točki obrazložitve. Sodišče prve stopnje je (pravilno) odločilo, da je bila obveznost po pogodbi, ki je bila podlaga zahtevka, izpolnjena, da obnove stroja tožnica ni reklamirala, pa predstavlja zgolj dodatni argument sodišča prve stopnje, ki ni nosilen in, upoštevajoč uspeh celotnega dokaznega postopka, tudi ne odločilen.

19. Sodišče druge stopnje ni zasledilo ne očitanih in tudi ne kakšne od kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

20. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije stroške, ki so ji nastali z njeno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odgovor na pritožbo toženca ni pripomogel k odločanju sodišča druge stopnje, zato za postopek ni bil potreben in toženec sam krije stroške, ki so mu z njegovo vložitvijo nastali (prvi odstavek 155. člena ZPP).