Jedro

Toženka v pritožbi v pretežnem delu skoraj dobesedno povzema, kar je med postopkom že navedla v pripravljalnih vlogah. Ponovljene navedbe, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo, ne terjajo ponovnega vsebinskega odgovora.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se subjektivna sprememba tožbe ne dovoli (I. točka izreka), da se dovoli stranska intervencija družbe A., d. o. o. (II. točka izreka), da je toženka dolžna tožnici plačati 3.090,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2018 dalje (III. točka izreka), da se tožbeni zahtevek v presežku zavrne (IV. točka izreka) in da je toženka dolžna tožnici in stranski intervenientki povrniti stroške postopka (V. točka izreka).

2.Tožnica A. d. o. o.¹ vlaga pritožbo zoper celotno odločbo in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku.² Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podredno, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ni podan intervencijski interes stranske intervenientke, zato ji ni mogoče priznati tega statusa. Tožnica povzroča zmedo, ker je najprej nastopala kot družba C. Leasing, d. o. o., potem kot družba B. Leasing, d. o. o., sedaj pa naj bi kot tožnica nastopala A., d. o. o. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče ni opravilo poizvedb pri zavarovalnici glede izplačila zavarovalnine iz sklenjenega kasko zavarovanja. Toženki je bila s tem odvzeta možnost, da dokazuje trditve, ki so ji v korist, ker je dokaze predložila le tožnica. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo tudi predlog po postavitvi cenilca avtomobilske stroke, ki ga je toženka predlagala v zvezi s tem, da je bilo vozilo vredno več kot 800 EUR. Pogodba o leasingu ni bila razvezana oz. ni bila razvezana zaradi kršitve pogodbenih obveznosti s strani toženke. Tožnica ni navedla, na podlagi katere kršitve naj bi bila pogodba razvezana. Podlage za razvezo pogodbe ni bilo. Poleg tega toženka ni bila seznanjena s splošnim delom sklenjene pogodbe, niti ji ta ni bil izročen, zato zanjo ne more imeti pravnih posledic. Prereka višine posameznih prisojenih zneskov, ki naj bi jih bila dolžna plačati tožnici. Tudi pravdni stroški so bili tožnici priznani neupravičeno, ker do zaključka glavne obravnave ni predložila stroškovnika.

3.Tožnica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V tej zadevi je kot tožnica prvotno nastopala družba C. Leasing, d. o. o., ki se je med postopkom preimenovala v B. Leasing, d. o. o. Na to firmo se glasi tudi izpodbijana odločba. Tekom postopka je vtoževano terjatev cedirala družbi A., d. o. o., ki je v postopku priglasila stransko intervencijo. Sodišče prve stopnje jo je dopustilo. Po izdaji izpodbijane odločbe je bila družba B. Leasing, d. o. o., izbrisana iz sodnega registra, zato je sodišče prve stopnje 25. 11. 2024 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je postopek od 3. 6. 2024 (datum izbrisa) prekinjen in se od 3. 10. 2024 (datum prejema obvestila o izbrisu) nadaljuje z družbo A., d. o. o., na strani tožnice. Prevzemnika terjatve je namreč mogoče šteti za pravnega naslednika stranke po 208. členu ZPP, če prvotni tožnik preneha zaradi likvidacijskega oz. smiselno drugega postopka prenehanja.³ Sklep z dne 25. 11. 2024 je pravnomočen.

6.Iz relevantnih dejanskih ugotovitev v izpodbijani odločbi izhaja:

-da sta prvotni pravdni stranki dne 22. 9. 2015 sklenili pogodbo o finančnem leasingu za osebno vozilo X, s katero je bilo dogovorjeno, da bo toženka kot leasingojemalka tožnici kot leasingodajalki plačala 57 mesečnih obrokov v višini 133,06 EUR;

-da splošni del pogodbe v XIV. členu določa, da ima tožnica zaradi kršitev pogodbenih določil na strani leasingojemalke ali zaradi utemeljenih razlogov, pravico zahtevati enkratno plačilo vseh preostalih diskontiranih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdreti pogodbo in zahtevati odškodnino za povzročeno predčasno prenehanje pogodbe;

-da XIV. člen nadalje določa, da je odškodnina enaka vsoti vseh (zapadlih in nezapadlih) neplačanih diskontiranih obrokov po tej pogodbi, povečanih za stroške opominov, zamudnih obresti, odvzema, hrambe, cenitve, zmanjšanih za cenitveno vrednost vozila;

-da pogodbeno dogovorjen utemeljen razlog za razvezo predstavlja tudi uničenje vozila oz. rubež ali odvzem vozila s strani tretjih oseb;

-da splošni del pogodbe v 10. členu kot sestavni del pogodbe navaja posebni del pogodbe, v 11. členu pa, da je pogodba veljavna, če leasingodajalka do 29. 9. 2015 prejme podpisan izvod posebnega in splošnega dela pogodbe;

-da je toženka podpisala splošni in posebni del pogodbe in da ji je bil posebni del pogodbe zagotovo izročen;

-da je toženka prevzela vozilo po pogodbi;

-da je toženka tožnici po elektronski pošti sporočila, da je bilo vozilo udeleženo v prometni nesreči in da je voznica vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pod vplivom marihuane, ter da je bil avto zasežen in je nevozen;

-da je bilo 9. 1. 2018 vozilo zaseženo hčerki toženke, o čemer je bila tožnica obveščena 15. 1. 2018;

-da je po naročilu tožnice cenilec 3. 4. 2018 izdelal cenitev in ugotovil, da je vozilo totalno poškodovano;

-da je tožnica 16. 1. 2018 z dopisom razvezala pogodbo o leasingu, pri čemer je toženki ponudila dodaten 15-dnevni rok za poplačilo vseh terjatev, toženka pa je razvezo prejela 30. 1. 2018;

-da vsota neplačanih zapadlih obrokov toženke znaša 246,65 EUR, vsota neplačanih zapadlih obresti 55,25 EUR, vsota neplačanih diskontiranih obrokov 3.380,42 EUR, cenitev 110 EUR, stroški odjave vozila iz prometa 8,26 EUR, vsota stroškov izterjave pa 129,67 EUR;

-da toženka ni dokazala, da je plačala zapadle obroke, niti ni izpodbijala načina izračuna vtoževane terjatve;

-da je tožnica z družbo A., d. o. o., sklenila pogodbo o prodaji terjatve in kupoprodajno pogodbo, katere predmet je bila tudi terjatev, ki je predmet tega postopka, skupaj z vsemi povezanimi stranskimi pravicami - s tem je postala novi upnik toženke.

7.Na povzetih dejanskih ugotovitvah temeljijo dokazni zaključki sodišča prve stopnje:

-da je A., d. o. o., novi upnik toženke in ima zato pravni interes glede izida te pravde;

-da sta v tej zadevi nastopila oba pogoja (odvzem in uničenje vozila), na podlagi katerih ima tožnica pravico enostransko razvezati pogodbi in od toženke zahtevati plačilo odškodnine;

-da je bila toženka s splošnim delom pogodbe seznanjena oziroma se je imela možnost seznaniti;

-da je bila pogodba po poteku dodatnega roka za izpolnitev veljavno razvezana.

8.Na navedeno sodišče prve stopnje opira svoj materialnopravni zaključek, da je toženka dolžna tožnici plačati 3.090,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (103. in 111. člen, drugi odstavek 239. člena, 243. in 503. člen Obligacijskega zakonika⁴ ).

9.Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je pritožba pravno sredstvo zoper odločitev sodišča prve stopnje, zato mora vzpostaviti vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe, torej natančno in preverljivo pojasniti, kateri zaključki sodišča prve stopnje so napačni in zakaj, ne pa zgolj ponavljati trditev, ki jih je že podala v postopku pred sodiščem prve stopnje, brez jasno in razumljivo izražene povezave z razlogi izpodbijane odločbe.⁵

10.Pritožba toženke tem kriterijem v veliki meri ne zadosti, ker v pretežnem delu skoraj dobesedno povzema, kar je med postopkom že navedla v prvi⁶ , drugi⁷ in tretji⁸ pripravljalni vlogi. Na te navedbe je sodišče prve stopnje v večini že odgovorilo, zato bi se toženka morala vsebinsko soočiti z razlogi prvostopenjske odločbe, ne le ponavljati že podanih navedb. Ponovljene navedbe, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo, zato ne terjajo ponovnega vsebinskega odgovora.

11.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo pravno odločilna dejstva, pri čemer tudi ni zagrešilo napak pri vodenju postopka. Na podlagi navedenega je naredilo tudi pravilen materialnopravni sklep.

12.Neutemeljen je pritožbeni ugovor glede pomanjkanja intervencijskega interesa družbe A., d. o. o., Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je imela družba A., d. o. o., v času izdaje izpodbijane odločbe pravni interes glede izida te pravde. V konkretni zadevi bi imela izdana sodba celo neposreden vpliv na položaj te družbe (v kolikor ne bi vstopila na mesto tožnice), zato je imela A., d. o. o., kot cesionarka v pravdi cedenta zoper cessusa celo položaj sosporniške intervenientke (202. člen ZPP).⁹

13.Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka zaradi neopravljenih poizvedb pri zavarovalnici. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tega dokaznega predloga jasno in pravilno obrazložilo v 23. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Drži sicer, da je v zvezi z (ne)izplačilom sredstev iz kasko zavarovanja izvedlo le dokaze, ki jih je predlagala tožnica, vendar s tem ni bilo poseženo v toženkino pravico do izjave in sodelovanja v postopku. Toženka namreč niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni prerekala tega, da je tožnici sama sporočila, da kasko zavarovanje zaradi okoliščin, v katerih je prišlo do uničenja vozila, ne velja. Niti ni ugovarjala verodostojnosti priče D. D., ki je izpovedala, da zavarovalnino, v kolikor jo prejmejo, vedno odštejejo od višine dolga.

14.Tudi pritožbeni ugovor glede neupravičeno priznanih pravdnih stroškov ni utemeljen. Stranka mora povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških (tretji odstavek 163. člena ZPP). To je tožnica, ki je svoje stroške priglašala sproti, v vsaki posamezni vlogi, pravočasno storila.

15.Na očitke glede zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi cenilca avtomobilske stroke je bilo pravilno odgovorjeno v 6. in 22. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Šlo je za nerelevanten dokazni predlog. Na očitke glede razlogov za razvezo pogodbe je bilo pravilno odgovorjeno v 10. in 11. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, na očitke glede neseznanjenosti s splošnim delom pogodbe v 12. in 13. točki obrazložitve in na očitke glede višine prisojenih zneskov v 19., 20. in 21. točki obrazložitve. Glede ugovora, da iz tožbenih navedb izhaja, da je strošek cenitve znašal 109,80 EUR, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz vseh preostalih navedb tožnice izhaja, da je ta znesek znašal 110 EUR, kar potrjuje tudi predloženi račun. Ne glede na navedeno, pa gre za zanemarljivo razliko v vrednosti (0,20 EUR), ki, tudi v primeru utemeljenosti pritožbenega očitka, ne bi upravičevala spremembe prisojenega zneska.¹⁰

16.Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijana sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP).

17.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi z prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, je dolžna tožnici A., d. o. o., povrniti stroške odgovora na pritožbo, in sicer 225 EUR za sestavo odgovora na pritožbo (375 točk po tar. št. 22/1 Odvetniške tarife¹¹ ), 4,50 EUR za materialne stroške (po tretjem odstavku 11. člena OT¹² ) in 50,49 EUR za 22 % DDV, kar skupaj znaša 279,99 EUR. Ta strošek mora toženka tožnici A., d. o. o., povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe (313. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje (299. člen OZ).

-------------------------------

1Iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, pritožbeno sodišče v izogib nejasnostim v obrazložitvi sodbe uporablja izraz "tožnica" za družbo B. Leasing, d. o. o., izraz "tožnica A., d. o. o." pa za družbo A., d. o. o.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

3Prim. VSL sklep I Cpg 765/2019 z dne 21. 4. 2020.

4Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OZ.

5Tako VSL sklep IV Cp 1824/2023 z dne 13. 11. 2023, VSL sodba I Cp 854/2023 z dne 7. 8. 2023, VSL sodba I Cp 118/2023 z dne 9. 3. 2023, VSL sklep II Cp 1075/2022 z dne 13. 9. 2022, in drugi.

6Glede razveze in razlogov zanjo, splošnega dela pogodbe in višine vtoževanih zneskov.

7Glede splošnega dela pogodbe.

8Glede intervencijskega interesa in nepredložitve stroškovnika.

9Prim. VSL sodba in sklep II Cp 488/2017, VSL sklep I Cpg 765/2019 z dne 21. 4. 2020.

10Načelo "de minimis non curat praetor".

11Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OT.

122% do vrednosti storitve do 1.000 točk in 1% za presežek nad 1.000 točk.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 103, 111, 239, 239/2, 243, 503 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 202

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.