Jedro

Organi morajo v skladu s 7. členom ZUP pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Navedeno določilo se nanaša na stranke postopka. Tožnik pa v obravnavanem primeru ni stranka postopka, saj ni nosilec kmetijske dejavnosti in tako ni upravičen uveljavljati zahtevek za izplačilo sredstev za izjemno izravnalno pomoč proizvajalca mleka v skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka in prvim odstavkom 17. člena ZKme-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija), kot prvostopenjski organ zavrgla vlogo tožnika za izjemno izravnalno pomoč proizvajalca mleka. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil vlogo za izjemno izravnalno pomoč proizvajalca mleka, ki je na Agencijo prispela dne 10. 5. 2017. V postopku preverjanja popolnosti vloge, ustreznosti ter upravičenosti vlagatelja vloge je Agencija ugotovila, da tožnik ne more biti stranka v postopku, ker na dan oddaje zahtevka ni bil nosilec kmetijskega gospodarstva. Agencija je s vpogledom v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) ugotovila, daj je bil na dan vložitve podpisanega zahtevka nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID:... A.A. in ne tožnik. Ker tožnik na dan vložitve vloge skladno z Uredbo o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka (v nadaljevanju Uredba) ni bil upravičenec za oddajo zahtevka oz. za uveljavitev izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka, in s tem ni uveljavljal kakršne svoje pravice ali svoje pravne koristi je Agencija skladno z 2. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vlogo zavrnila.

2. Tožnik se je zoper navedeno odločitev Agencije pritožil in je tožena stranka kot drugostopenjski organ pritožbo tožnika zavrnila. Ugotovila je, da je prvostopenjski organ pravilno uporabil materialno pravo, zato je odločitev potrdila, saj tožnik ni bil na dan vložitve zahtevka, to je dne 10. 5. 2017 nosilec kmetijske dejavnosti. Tožnik je predlagal v pritožbi spremembo vloge, naj bi se sredstva dejansko dodelila njegovem sinu trenutnemu nosilcu kmetijske dejavnosti, vendar je glede navedenega drugostopenjski organ pojasnil, da je sprememba po določilih 133. člena ZUP dopustna le do izdaje odločbe.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri v celoti zavrača ugotovitve in razloge iz izpodbijane odločbe ter odločbe druge stopnje. Navaja, da je konec meseca aprila 2017 prejela predtiskan in v celoti izpolnjen zahtevek, ki ga je v dobri veri podpisala in pravočasno vrnila na naveden naslov na zahtevku. Tožnik je dne 21. 4. 2017 prenehal biti nosilec kmetijskega gospodarstva, ker je nosilec kmetijskega gospodarstva postal njegov sin A.A., kar izhaja iz spisa RKG za KMG-MID ..., tožnik pa je še vedno namestnik nosilca kmetijskega gospodarstva. Ker je tožnik prejel predtiskan obrazec kasneje od spremembe nosilca in je laična oseba, je v celoti zaupal v pravilnost dela tožene stranke oz. njenih organov in je podpisal pripravljen zahtevek. Pooblaščenec tožnika je pri prvostopenjskem organu dne 21. 9. 2017 naredil poizvedbo in pridobil podatek, da je bil s strani prvostopenjskega organa v celoti izpolnjen zahtevek tožnika odposlan 24. 4. 2017, torej že po uradni spremembi nosilca, ki je bila dne 21. 4. 2017 že urejena v RGK. Tožnik se sklicuje na 44. člen ZUP, in sicer da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba in nadalje še na 49. člen ZUP. Glede na navedeno zakonsko določilo bi tožena stranka oz. prvostopenjski organ moral poskrbeti za to, da bi v postopku bila udeležena tista oseba, na katero bi pravice ali pravne koristi določene v odločbi vplivala. Nedvomno je, da je tožena stranka kršila pravila postopka, saj pred oddajo izpolnjenega zahtevka, ni preverila, kdo je nosilec pravice, zato je pozvala napačno osebo, to je tožečo stranko, namesto dejanskega nosilca kmetijskega gospodarstva. S takšnim ravnanjem je tožena stranka kršila pravila postopka, saj je bila dolžna po uradni dolžnosti paziti kdo je lahko stranka v postopku. Nesporno je, da bi glede na navodila tožene stranke nosilec kmetijskega gospodarstva bil upravičen do pomoči, saj iz navodil izhaja, da bo tožena stranka vsem upravičencem posredovala izpolnjene obrazce, torej so bili izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev finančne pomoči. Prvostopenjski organ je bil dolžan v smislu 50. člena ZUP, potem, ko je ugotovil, da tožeča stranka ni nosilec pravic in je s tem posredoval tožeči stranki napačno izpolnjen obrazec nosilca kmetijskega gospodarstva na to opozoriti in mu omogočiti, da prevzame položaj stranke. Ker tega ni storil, je izpodbijana odločba nezakonita in jo je potrebno odpraviti.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov kot so že navedeni v obrazložitvi odločbe tožene stranke in v obrazložitvi prvostopenjskega sklepa ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna izpodbijana zavrnitev tožnikovega zahtevka za izplačilo sredstev za izjemno izravnalno pomoč proizvajalcem mleka.

7. Med strankama ni sporno, da je Agencija tožniku poslala prediskan obrazec z izpolnjenimi podatki, ki se nanašajo na tožnika kot nosilca kmetijske dejavnosti, kot tudi dejstvo, da tožnik na dan oddaje vloge dne 10. 5. 2017 ni bil več nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID: ... Dne 21. 4. 2017 je nosilec navedenega kmetijskega gospodarstva postal tožnikov sin A.A., kar izhaja iz RKG.

8. Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) v prvem odstavku 17. člena določa, da so upravičenci za ukrepe kmetijske politike kmetijska gospodarstva, fizične osebe, samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe ter skupine pravnih oziroma fizičnih oseb na ozemlju Republike Slovenije, ki opravljajo kmetijsko, živilsko, trgovinsko ali drugo dejavnost ter izpolnjujejo predpisane pogoje. Pri kmetijah je upravičenec nosilec, razen če je določeno drugače. Upravičenci so tudi občine na ozemlju Republike Slovenije, ki izvajajo dejavnosti na področju kmetijstva oziroma razvoja podeželja. Zahtevek iz naslova ukrepov kmetijske politike vlaga nosilec, razen če je določeno drugače (drugi odstavek 17. člena ZKme-1). Uredba o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka (Uredba), ki se v obravnavanem primeru uporablja, v drugem odstavku 8. člena ne določa drugače. Slednja določa, da ko nosilec kmetijskega gospodarstva predpisan obrazec vloži na Agencijo v skladu s četrtim odstavkom, se ta šteje za zahtevek o upravičenosti do pomoči. 9. Glede na navedena dejstva je pravilna odločitev izpodbijanega sklepa, s katerim je Agencija zavrnila zahtevek tožnika, ki v času oddaje vloge ni bil nosilec kmetijskega gospodarstva, saj ne izpolnjuje pogojev iz 5. člena Uredbe, ki določa, da je upravičenec do pomoči nosilec kmetijskega gospodarstva, ki se ukvarja s proizvodnjo mleka.

10. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka kršila 50. člen ZUP, ki določa, da če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke. Sodišče pojasni, da se tožnik ne more sklicevati na navedeno določilo, saj se ne nanaša na tožnika, temveč na osebo, ki pridobi možnost nastopati v postopku. Na citirano določilo bi se lahko skliceval nosilec kmetijske dejavnosti, ki bi uveljavljal svoje koristi in ne tožnik.

11. Sodišče soglaša s stališčem tožnika, da organi morajo v skladu s 7. členom ZUP pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Vendar se navedeno določilo nanaša na stranke postopka. Tožnik pa v obravnavanem primeru ni stranka postopka, saj ni nosilec kmetijske dejavnosti in tako upravičen uveljavljati zahtevek za izplačilo sredstev za izjemno izravnalno pomoč proizvajalca mleka v skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe in prvim odstavkom 17. člena ZKme-1. 12. Sodišče je glede na obrazloženo ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, sama odločitev pa je tudi pravilna in zakonita, zato je tožbo tožnika kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

13. Sodišče je o zadevi odločilo na nejavni seji, brez oprave glavne obravnave, saj je tožnik predlagal kot dokaz vpogled v upravni spis oziroma sodno presojo listin, ki se nahajajo v upravnem spisu in ki jih je sodišče vpogledalo (že) v okviru presoje zakonitosti izpodbijane odločbe, dokazni predlog z zaslišanjem strank pa je ne substanciran, saj ni navedeno, katero dejstvo naj bi tožnik s tem dokazom izkazal (59. člen ZUS-1).

14. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.