Jedro

Izvršilno sodišče ne more samo presojati veljavnosti izvršilnega naslova. Dejansko stanje v zvezi s tem ugotavlja samo toliko, da ugotovi, če je izvršilni naslov (še) veljaven.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dolžniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov ter jim naložilo v plačilo nadaljnje upnikove izvršilne stroške v višini 1.183,65 EUR.

Zoper sklep o zavrnitvi ugovora so se pritožili vsi dolžniki. V pritožbi so navedli, da je sodišče prve stopnje dokazni postopek opravilo pomanjkljivo, saj razen vpogleda v spisu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 1186/2007-III, drugih dokazov ni izvedlo. Dolžniki so namreč v ugovoru pravočasno predlagali še zaslišanje strank in nekaterih prič ter poizvedbe pri banki in policiji. Sodišče ni obrazložilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo. Zgolj interes zadevo čim prej zaključiti ne more biti pravno varovan. V konkretni zadevi je potrebno upoštevati tudi višino upnikovega zahtevka, saj lahko dolžnikom v primeru neutemeljene izvršbe nastane nepopravljiva škoda. Z neizvedbo predlaganih dokazov je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka, zaradi česar je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje v predmetni zadevi. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijano izvršbo razveljavi in zadevo odstopi pravdnemu sodišču, ki naj izdani sklep o izvršbi razveljavi in upniku naloži v plačilo celotne izvršilne stroške.

Upnik odgovora na pritožbo ni vložil. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je vezano na izvršilni naslov, ki ga v izvršilnem postopku zgolj izvršuje, z ničemer pa niso dokazali, da bi bil tekom postopka ta izvršilni naslov pravnomočno razveljavljen, spremenjen ali odpravljen, zato so popolnoma brezpredmetne navedbe dolžnikov glede tega, da prvi dolžnik zneska 81.000.000,00 SIT od upnika sploh ni prejel. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča. Dolžniki so namreč v ugovoru obširno navajali dejstva, ki se tičejo veljavnosti samega notarskega zapisa, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov po 17. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Potrebno pa je poudariti, da je izvršilni postopek namenjen zgolj izterjavi v izvršilnem naslovu ugotovljene terjatve, zato sodišče, ki vodi izvršbo, ne more odločati o veljavnosti izvršilnega naslova. Dolžniki so res vložili tožbo na ugotovitev ničnosti notarskega sporazuma pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, postopek se vodi pod opr. št. P 1186/2007-III, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, vendar zgolj dejstvo, da je bil tovrsten postopek začet, še ne prepreči izvršbe. Dokler izvršilni naslov ne bo pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen, bo izvršilni postopek, dokler bo upnik za to imel pravni interes, tekel dalje.

Sodišče druge stopnje še pripominja, da za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, ki bo po mnenju pritožnikov nastala, če bi Okrožno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je izvršilni naslov neveljaven, ZIZ dolžnikom nudi ustrezne institute, ki pa so popolnoma v dispoziciji strank in jih je zato potrebno pravočasno uveljaviti.

Ostali dokazi, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo (poizvedbe pri banki in policiji, zaslišanje strank in prič), za ta postopek tudi po oceni sodišča druge stopnje niso bili relevantni. S temi dokazi namreč dolžniki skušajo dokazovati dejstva, ki bi utegnila biti pomembna v postopku, iz katerega izvršilni naslov izvira, ne more pa z njimi napadati samega (zaenkrat še veljavnega) izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je ugovor neutemeljen in ga zavrnilo na podlagi IV. odst. 58. čl. ZIZ.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo tudi iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ) in glede na to, da ni našlo ne pritožbeno uveljavljanih kršitev ne kršitev, na katere pazi uradoma, je bilo potrebno v skladu s 353. čl. v zv. s 366. čl. in 2. točko 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. ZIZ pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dolžniki s pritožbo niso uspeli, zato sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 154. v zv. s I. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).