Jedro

Rok za vložitev tožbe, določen v izreku odločbe BPP, s katero je prosilcu dodeljena BPP, je materialni rok, ki ni podaljšljiv. Zavrženje vloge za podaljšanje takšnega roka v upravnem postopku ne predstavlja posega v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist tožnika, zato je sodišče zavrglo tožbo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 802/2019 z dne 17. 2. 2020, odločila, da se predlog A.A., za podaljšanje roka z dne 14. 2. 2020, kot nedovoljen, zavrže (izrek izpodbijanega sklepa).

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila z odločbo tožene stranke št. Bpp 802/2019 z dne 20. 8. 2019, prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), v zvezi z vložitvijo tožbe zoper E. d.o.o., zaradi uveljavljanja denarne odškodnine zaradi okrnitve osebnostne pravice v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, razen plačila sodnih taks. Za izvajanje je bila določena odvetnica A.A. V predmetni odločbi je bil določen rok, v katerem mora upravičenka vložiti tožbo, 20. 2. 2020, sicer ji preneha pravica do BPP, oziroma se bo štelo, da gre za neupravičeno prejeto BPP, če bodo stroški nastali.

3. Dne 14. 2. 2020 je odvetnica predlagala podaljšanje roka za vložitev tožbe določenega v 2. točki izreka odločbe Bpp 802/2019 z dne 20. 8. 2019, ki se izteče 20. 2. 2020, za nadaljnje tri mesece, z obrazložitvijo, da v tem času ni uspela pridobiti potrebnih podatkov in listin za vložitev tožbe. Svojo prošnjo je obširno utemeljila.

4. Tožena stranka je zavrženje vloge z dne 14. 2. 2020 utemeljila s pojasnilom, da je po določbi tretjega odstavka 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) rok, ki ga določi uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati na podlagi prošnje, ki je vložena pred iztekom roka, vendar se ta določba nanaša samo na procesne roke. V konkretnem primeru gre za rok za izpolnitev obveznosti, ki je določen v upravni odločbi (Bpp 802/2019 z dne 20. 8. 2019), na podlagi tretjega in petega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki je materialni rok, določen v okviru meritornega odločanja o zadevi. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka, ki je sestavni del te odločbe, je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper odločbo (podobno sklep II U 232/2012 z dne 20. 2. 2013 in sklep I Up 455/08 z dne 1. 10. 2009). Ker je odvetnica z vlogo z dne 14. 2. 2020 zaprosila za podaljšanje materialnega roka, določenega v odločbi Bpp 80/2019 z dne 20. 8. 2019, ki ni podaljšljiv, je bilo treba njeno prošnjo za podaljšanje roka, kot nedovoljeno, v skladu z določbo 129. člena ZUP, zavreči. 5. Tožnica odločitvi oporeka in navaja, da je odločitev nepravilna zaradi bistvenih kršitev določb ZBPP in ZUP. Tožena stranka, na podlagi drugega odstavka 28. člena ZBPP, veže dodelitev BPP na določen rok in pogoj, ki ga določi uradna oseba in zato v zadevi ne gre za materialni rok, kot to napačno navaja tožena stranka v obrazložitvi svojega sklepa. Ob subsidiarni uporabi ZUP (34. člen ZBPP), je treba za ugotovitev upravičenosti prošnje za podaljšanje roka uporabiti določilo tretjega odstavka 99. člena ZUP, če so podani opravičeni razlogi za podaljšanje. Rok, ki ga je določila tožena stranka v odločbi z dne 20. 8. 2020 je torej rok, ki ga je določila uradna oseba in bi zato morala tožena stranka o prošnji za podaljšanje roka odločati meritorno. Ker tega tožena stranka ni naredila, je njena odločitev nezakonita, zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni dovoljena.

8. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o drugih aktih pa le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, pa je upravni akt tisti akt, s katerim se odloči o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsake upravne odločbe, ampak le tiste, ki izpolnjuje materialne kriterije za pojem upravnega akta. Če pa gre za akte, ki pomenijo procesno odločitev, so le-ti predmet presoje le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti ukrepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

9. V obravnavani zadevi je tožena stranka s sklepom zavrgla tožničino vlogo za podaljšanje roka za vložitev tožbe zoper E. d.o.o., določenega v izreku odločbe istega organa, št. Bpp 802/2019 z dne 20. 8. 2019, s katero je bila prosilki dodeljena BPP in določen rok za vložitev tožbe, torej je izdala upravni akt procesne narave, s katerim ni bilo poseženo v tožničino pravico, obveznost ali pravno korist. 10. Med strankama upravnega spora ni sporno, da je tožnica pred iztekom roka določenega v izreku odločbe istega organa, št. Bpp 802/2019 z dne 20. 8. 2019, toženo stranko dne 14. 2. 2020 zaprosila za njegovo podaljšanje in svojo prošnjo utemeljila z razlogi, s katerimi je dokazovala utemeljenost vloge za podaljšanja roka z zahtevnostjo in obsežnostjo zadeve, za katero je bila zaprošena BPP.

11. Po presoji sodišča je tožena stranka izpodbijano odločitev pravilno utemeljila z razlago narave roka, ki ga organ okviru meritornega odločanja o zadevi določi v izreku odločbe. Tako določen rok ni procesni rok v smislu 99. člena ZUP, torej rok, ki je na podlagi strankine vloge, ob izpolnitvi nadaljnjih pogojev iz tretjega odstavka 99. člena ZUP, mogoče podaljšati. Rok za izpolnitev obveznosti odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, temveč se nanaša na pravico oziroma obveznost, o kateri je bilo v obravnavani zadevi odločeno z odločbo Bpp 802/2019 z dne 20. 8. 2020, kot to določa 28. člen ZBPP v tretjem odstavku (pristojni organ za BPP lahko veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj, npr. rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe).

12. Glede na povedano, je torej rok določen v 2. točki izreka odločbe, št. Bpp 802/2019 z dne 20. 8. 2019, nedvomno materialni rok, katerega neupoštevanje povzroči posledice določene v četrtem in petem odstavku 28. člena ZBPP. Materialni rok je mogoče, kot je pravilno pojasnila tudi tožena stranka, izpodbijati le v okviru pravnih sredstev (rednih ali izrednih) zoper odločbo (opr. št. I Up 455/2008, I Up 528/2012; II U 148/2012, I U 1060/2016, II U 533/2012...).

13. Ker je torej tožnica z vlogo zahtevala podaljšanje materialnega roka, določenega v odločbi, s katero ji je bila dodeljena BPP, ki pa, glede na zgoraj navedeno, ni podaljšljiv, zavrženje take vloge v upravnem postopku ne predstavlja posega v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist tožnice, zato je sodišče, ker je ugotovilo, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist, tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Ker je sodišče tožbo zavrglo, na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.