Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz pravice po 25. členu Ustave RS sledi, da ima stranka pravico do pritožbe oziroma, da stranka pravico do pritožbe lahko učinkovito uresniči v primeru, če ji je omogočeno, da ugotovi razloge, na katerih temelji odločba sodišča prve stopnje. Standard ustrezne obrazloženosti predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Kljub skopi obrazložitvi izpodbijani sklep izpolnjuje navedeni standard obrazloženosti, saj je za odločitev bistveno, da je iz upraviteljevega predloga razvidno, da gre za stroške stečajnega postopka, sodišče pa je tudi presodilo, da zneski posameznih vrst plačil ustrezajo običajni višini stroškov take vrste.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 25.8.2016, ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa in je bil hkrati z njimi tudi objavljen.
2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Bistveni pritožbeni očitek se nanaša na vprašanje ustrezne obrazloženosti izpodbijanega sklepa. Pritožnik sodišču prve stopnje namreč očita, da ni navedlo, na kaj se izpodbijani sklep nanaša, tega pa naj ne bi bilo mogoče razbrati niti iz izreka sklepa.
5. Pritožbeni očitek ne drži. Obveznost sodišča, da svoje odločbe obrazloži, ne izhaja le iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, temveč je tudi del pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Iz obrazložitve sodne odločbe mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 295/2003, sklep Ustavnega sodišča Up 201/01). Od tega pravila sodna praksa odstopa v primerih, ko gre za jasne predloge in preproste primere, ki ne dopuščajo dvoma o tem, katera odločilna dejstva so tista, na podlagi katerih je predlog utemeljen in na kateri pravni podlagi. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.
6. Iz pravice po 25. členu Ustave RS sledi, da ima stranka pravico do pritožbe oziroma, da stranka pravico do pritožbe lahko učinkovito uresniči v primeru, če ji je omogočeno, da ugotovi razloge, na katerih temelji odločba sodišča prve stopnje. Standard ustrezne obrazloženosti predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Kljub skopi obrazložitvi izpodbijani sklep izpolnjuje navedeni standard obrazloženosti, saj je za odločitev v tej zadevi bistveno (in to je posebej poudarilo tudi sodišče prve stopnje), da je iz upraviteljevega predloga z dne 25.8.2016 (ki je sestavi del izreka izpodbijanega sklepa, nanj pa se sklicuje tudi obrazložitev) razvidno, da gre za stroške stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP, sodišče pa je tudi presodilo, da zneski posameznih vrst plačil ustrezajo običajni višini stroškov take vrste. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, gre za plačilo po sodnih nalogih, ki jih je upravitelj predlogu priložil, česar pritožba ne izpodbija. Predlog upravitelja je bil objavljen na spletnih straneh AJPES, tako da je omogočal pregled in kontrolo posameznih stroškov (tudi) dolžniku. V tej fazi postopka (pa tudi sicer v tem postopku), sodišče prve stopnje ne presoja, ali so vložene izpodbojne tožbe utemeljene, za njihovo vložitev pa upravitelj ne potrebuje soglasja sodišča. Še manj je v tem postopku mogoče razpravljati o tem, čigavo je dokazno breme v izpodbojnih pravdah, kot to pritožnik zmotno navaja. Prav tako za vprašanje pravilnosti sklepa o soglasju za plačilo stroškov stečajnega postopka ne more biti relevantno vprašanje, iz katerega vira bo upravitelj sodne takse plačal. 7. Pritožnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.