Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prisilna izterjava neplačane povprečnine, ki je bila določena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v opr. št. ... z dne ..., izvrši po uradni dolžnosti.
Izvršba, ki se je začela po uradni dolžnosti, se vodi in se mora tako tudi izpeljati.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Proti sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo na premičnine dolžnika ustavilo, ker upnik v roku treh mesecev od dneva neuspešnega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža (drugi odstavek 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), je upnik vložil pravočasno pritožbo. V tej navaja, da gre v obravnavanem primeru za izvršbo na podlagi 2. člena ZIZ, ko se postopek vodi po uradni dolžnosti, zato se sodišče prve stopnje ne more sklicevati na določbo, da upnik v roku treh mesecev ni predlagal ponovnega rubeža, ker mora samo voditi postopek po uradni dolžnosti tako, da pride do poplačila terjatve.
Pritožba je utemeljena.
Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri smiselno uveljavljanega pritožbenega razloga – bistvene kršitve določb procesnega prava, kot tudi po uradni dolžnosti – drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbeno sodišče ugotavlja, da se prisilna izterjava neplačane povprečnine, ki je bila določena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v , opr. št. ... z dne ..., izvrši po uradni dolžnosti. To smiselno izhaja iz določbe 3. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS, pa tudi ZIZ pozna poleg (običajne) izvršbe po predlogu upnika (prvi odstavek 2. člena) tudi izvršilni postopek, ki se na podlagi zakona uvede po uradni dolžnosti (drugi odstavek 2. člena ZIZ).
Izvršba, ki se je začela po uradni dolžnosti, se vodi in se mora tako tudi izpeljati. Kot tak je enostranski postopek, v katerem sicer obstaja samo pasivna stranka – dolžnik in v katerem ni upnika v izvršilnem procesnem smislu, zato v takih postopkih izvršbe, ki se začnejo in opravijo po uradni dolžnosti, ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 88. člena ZIZ, da sodišče izvršbo ustavi, če upnik v določenem roku ne predlaga ponovnega rubeža. Takšno stališče je zavzelo že Vrhovno sodišče v odločbi III Ips 113/99 in drugih odločbah.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sledilo utemeljeni pritožbi in je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek – 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.