Jedro

Nedvomno ima sodna poravnava pravne učinke pravnomočne sodne odločbe in predstavlja izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta zahtevala, da se ugotovi, da je bila motena v posesti s tem, ko ji je tožena stranka zaprla glavni ventil za dotok plina na plinovodu, ki poteka ob severni steni parcele ID znak 382/5 v lasti tožene stranke, s čemer ji je onemogočila ogrevanje poslovnega objekta hale X in Y ter lakirnice. Nadalje je zavrnilo zahtevek v delu, ko tožeča stranka zahteva, da se vzpostavi prejšnje stanje, tako da se odpre glavni ventil za dotok plina na plinovodu in se omogoči nemotena dobava plina in ogrevanje poslovnih objektov tožeče stranke. V II. točki izreka je odločilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) dolžna povrniti toženi stranki (v nadaljevanju toženki) njene pravdne stroške v celoti.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnica. Navaja, da je obrazloženo zavrnila plačilo računov toženke, zato za izklop dobave plina ni bilo podlage v sodni poravnavi. Postopanje toženke je v neskladju z načelom vestnosti in poštenja, prav tako je ukrep nesorazmeren, saj ima toženka možnost sodno uveljavljati plačilo. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožnice, da so se nepravilni obračuni plina pričeli v obdobju, ko so se med pravdnima strankama začeli pravdni spori, s tem pa je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče pa je tudi zmotno zaključilo, da sodna poravnava ne predvideva izjem, na podlagi katerih mora toženka dobavljati plin, kljub temu, da tožnica računov ne poravna oz. jih zavrne. Sodišče prve stopnje pa je tudi nepravilno uporabilo določbe Energijskega zakona (v nadaljevanju EZ-1), saj bi moralo upoštevati prejšnje določbe EZ-1, ki so nalagale toženki obveznost pridobitve soglasja P.M. oziroma vsakokratnega sistemskega operaterja, sicer pa EZ-1 toženki ne daje pravice do odklopa plina. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, tako da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo se toženka zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Obe stranki priglašata stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 365. členom ZPP). izpodbijani sklep ima ustrezne razloge o odločujočih dejstvih in se ga da preizkusiti, zato očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Tožnica je v predmetnem postopku zahtevala posestno varstvo, saj ji je toženka odklopila dobavo plina. Zato zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, torej da ji toženka nadaljuje z dobavo plina in da se ji v bodoče prepovedo podobna ravnanja.

8. Za predmetni postopek je relevantno, da sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo z dne 17. 9. 2014, s katero sta uredili dobavo plina in ogrevanje za poslovna prostora tožnice. S slednjo se je toženka zavezala zagotoviti nemoteno dobavo plina po obstoječem plinovodu, tožnica pa je bila dolžna namestiti odštevalni števec, s katerim se bo odčitavala poraba plina, dobava in cena pa bosta enaka kot je plin dobavljen toženki. Nadalje sta v 2. členu sodne poravnave dogovorili, da se količina porabljenega plina odmerja po odštevalnem števcu za tekoči mesec, z rokom in pogoji plačila, kot jih zaračunava distributer plina toženki. V kolikor tožnica v roku 30 dni od zapadlosti posameznega računa, slednjega ne plača, pa ima toženka pravico izključiti dobavo plina.

9. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v konkretnem primeru prišlo prav do takšne situacije. Zmotno meni pritožba, da je ukrep, kot ga je sprejela toženka, torej odklop dobave plina, nesorazmeren in pretiran, saj od toženke ni mogoče zahtevati, da nadaljuje z dobavo plina, kljub dejstvu, da ga tožnica ne plačuje, z obrazložitvijo, da lahko v izvršilnem postopku prisilno zahteva plačilo neplačanih računov. Nenazadnje lahko tožnica v kolikor meni, da je toženki preplačala dobavljen plin slednje terja nazaj. Prav v izogib pravdnim oziroma izvršilnim postopkom sta stranki sklenile sodno poravnavo, v kateri sta jasno zapisali, da ima v primeru neplačevanja računov toženka pravico do izklopa dobave plina tožnici.

10. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). Na tožnici je tako trditveno in dokazno breme, da v posestni pravdi dokaže, da je bila pred motenjem posestnica stvari, da ji je bila posest res motena, da jo je motila toženka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje, torej, da je samovoljno in protipravno (32. in 33. člen SPZ). V skladu s tretjim odstavkom 33. člena SPZ je protipravnost posega v posest izključena, če motenje in odvzem posesti temeljita na zakonu oziroma pravnomočni sodni odločbi, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve. Nedvomno ima sodna poravnava pravne učinke pravnomočne sodne odločbe in predstavlja izvršilni naslov.

11. Upoštevaje dejstvo, da tožnica računa ni plačala v roku 30 dni od zapadlosti, je toženka v skladu z 2. členom sodne poravnave tožnici upravičeno izključila dobavo plina. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, sodna poravnava morebitnih izjem ne opredeljuje. Glede na obrazloženo ravnanje toženke, ki je tožnico opozorila na dolžnost plačila računa in po dveh mesecih od zapadlosti računa prekinila dobavo plina tožnici, ni mogoče opredeliti kot protipravno.

12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna že na podlagi ugotovljenega dejstva, da ni podane protipravnosti toženke, ki je za svoje ravnanje imela podlago v sklenjeni sodni poravnavi, se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo s pravilnostjo uporabe EZ-1 in dobave zemeljskega plina po distributerju, saj slednje za predmetni postopek ni relevantno. Toženka namreč ni distributer plina, zato ji pravice distributerja po EZ-1 ne pripadajo. Kot pa je že pojasnilo sodišče, slednje za predmetni postopek ni relevantno, saj je toženka imela podlago za odklop dobave plina na podlagi sklenjene sodne poravnave z dne 17. 9. 2014. 13. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), toženka pa z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje, zato prav tako krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP).