Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja na napačno odločitev o priznanju stroškov za konferenco s stranko in pregled dokumentacije v višini 200 točk, ki so vključeni v nagrado za sestavo odgovora na tožbo po tar. št. 19 v zvezi s tar. št. 18. Tožena stranka je te stroške priglasila v nasprotju z OT, to je z določbo tar. št. 39/1, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za konferenco s stranko in pregled dokumentacije le, če gre za samostojno storitev in ti stroški niso zajeti v drugih tarifnih številkah.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa delno spremeni tako, da se stroški postopka znižajo na znesek 571,17 EUR, ki ga je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom umik tožbe vzelo v vednost in postopek ustavilo (I. točka izreka sklepa). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti njene potrebne stroške postopka v skupnem znesku 742,52 EUR, po poteku paricijskega roka iz tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od zapadlosti do plačila) (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, predvsem iz razloga napačne uporabe določb Odvetniške tarife in ZPP. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni ter pravilno odmeri stroške, ki so nastali toženi stranki.

Sodišče prve stopnje je napačno odmerilo in priznalo stroške toženi stranki A. d. o. o. Nepravilno ji je priznalo priglašene stroške za konferenco in pregled dokumentacije po tar. št. 39/1 v višini 200 točk. Navedeni stroški so povsem neizkazani. Stroški konference in pregleda dokumentacije po tar. št. 39/1 nastanejo le, če niso zajeti v drugih tarifnih številkah. V obravnavani zadevi sta konferenca in pregled zadeve zajeta že v tarifni številki 19 za odgovor na tožbo. Glede navedenega vprašanja se je že smiselno izreklo Upravno sodišče RS v odločbi opr. št. II U 58/2016, v kateri je odločilo, da konferenca in pregled dokumentacije spadata med stroške za sestavo tožbe. Smiselno enako velja glede nagrade za odgovor na tožbo.

Tožena stranka je prav tako nepravilno priglasila stroške za odgovor na tožbo po tar. št. 18, ki te storitve ne zajema, saj je zajeta s tar. št. 19, poleg tega pa je priglasila previsoke stroške za odgovor na tožbo, saj je glede na višino zahtevka 50.000,00 EUR upravičena zgolj do nagrade za odgovor na tožbo v višini 1.000 točk. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zaradi deloma zmotne uporabe materialnega prava, to je določb Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 - OT) ter 155. člena ZPP, pa je sodišče prve stopnje sprejelo deloma napačno odločitev o stroških postopka, ker je toženi stranki priznalo previsoke stroške.

5. Pritožba utemeljeno opozarja na napačno odločitev o priznanju stroškov za konferenco s stranko in pregled dokumentacije v višini 200 točk, ki so vključeni v nagrado za sestavo odgovora na tožbo po tar. št. 19 v zvezi s tar. št. 18. Tožena stranka je te stroške priglasila v nasprotju z OT, to je z določbo tar. št. 39/1, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za konferenco s stranko in pregled dokumentacije le, če gre za samostojno storitev in ti stroški niso zajeti v drugih tarifnih številkah. Tožeča stranka se s tem v zvezi utemeljeno sklicuje na sodno prakso upravnega sodišča, pritožbeno sodišče pa ob tem pripominja, da je enako stališče zavzeto tudi v številnih odločbah pritožbenega sodišča v delovnih in socialnih sporih, tako da gre za ustaljeno in enotno sodno prakso.

6. Pritožba utemeljeno ugovarja tudi višini toženi stranke priznane nagrade za odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu nagrado za odgovor na tožbo odmerilo v previsokem znesku 1.100 točk, čeprav je tožena stranka glede na vrednost spornega predmeta 50.000 EUR upravičena do nagrade za odgovor le v znesku 1.000 točk (tar. št. 19 v zvezi s tar. št. 18).

7. Sodišče prve stopnje je torej toženi stranki priznalo previsoke stroške, in sicer za 300 točk (kolikor znaša vsota nepravilno priznanih 200 točk za konferenco s stranko in pregled dokumentacije ter 100 točk za odgovor na tožbo), s tem v zvezi pa so bili toženi stranki neupravičeno prisojeni tudi na ta znesek vezani materialni stroški (2 % - tretji odstavek 11. člena OT) ter DDV (drugi odstavek 12. člena OT), tako da so prisojeni stroški previsoki za skupaj 373,32 točk oz. 171,35 EUR (obračunano po vrednosti točke 0,459 EUR).

8. Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti, podani, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP delno spremenilo odločitev o stroških postopka tako, da je stroške postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, znižalo na znesek 571,17 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.