Up-174/96

21.1.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. M. z B., ki ga zatopajo M., M. in V. J., odvetniki v L. na seji senata dne 21. januarja 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1070/95 z dne 27.3.1996 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Nz 772/942 z dne 8.6.1995 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče v nepravdni zadevi zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja - potem ko je bila kazenska sodba zoper pritožnikovega prednika M. L. (Okrožno sodišče v Ljubljani opr. št. Ko 174/46 z dne 20.7.1946, Vrhovno sodišče LRS opr. št. Kpv 937/46 z dne 17.9.1946) tako spremenjena, da je bil obtoženi v celoti oproščen obtožbe - tako spremenilo začasno odredbo, izdano na prvi stopnji na predlog pritožnika, da je to odredbo zoper nasprotnega udeleženca L. d.o.o. zavrnilo.

2.Stališče pritožbenega sodišča je, da po pravilni interpretaciji 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 17/78, 8/90, 12/92, v nadaljevanju: ZIKS) zahtevek pritožnika za vrnitev zaplenjenega premoženja nasproti podjetju, na katerega je premoženje po zaplembi prešlo, ni verjetno izkazan, saj tako podjetje v postopku, ki je po svoji vsebini nasprotna izvršba, ni pasivno legitimirano.

3.V izpodbijanem sklepu Višje sodišče v Ljubljani še opozarja, da bo potrebna skrbna presoja o tem, ali je bilo pritožnikovemu predniku premoženje res zaplenjeno kot stranska kazen v okviru kazenske sodbe, kar tedaj opravičuje nepravdni postopek za vrnitev premoženja po 145. členu ZIKS, ali pa po katerem od predpisov iz 3. člena Zakona denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in kasnejši), kar bi narekovalo upravni postopek v skladu z določbami tega zakona.

4.Pritožnik trdi, da mu je z razlago 145. člena ZIKS, po kateri podjetje kot sedanji lastnik (dela) zaplenjenega premoženja ni pasivno legitimiran v nepravdnem postopku za vrnitev tega premoženja, kršena človekova pravica iz 33. člena Ustave, pravica do zasebne lastnine; glede te zastopa stališče, da jo je v današnjem pravnem redu in družbenem sistemu treba vrednotiti in varovati drugače kot v obdobju prevladujoče družbene lastnine.

5.Pritožnik predlaga Ustavnemu sodišču razveljavitev izpodbijanega sklepa, Višje sodišče naj o zadevi odloča vnovič, a tako, da bo tudi podjetje L. štelo za pasivno legitimirano v njegovi nepravdni zadevi.

6.Pozvan od Ustavnega sodišča je pritožnik predložil listine, na katere opira svoj predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja. Pregled teh sodnih aktov pa je pokazal, da je bila z obsodilno kazensko sodbo Ko 174/46 z dne 20.7.1946, potrjeno s sodbo Vrhovnega sodišča LRS opr. št. Kpv 937/46 z dne 17.9.1946, sicer res pravnomočno izrečena tudi kazen zaplembe celotnega premoženja, da pa tega premoženja takrat ni več bilo, saj mu je bilo zaplenjeno že z odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št.

7.Zp 1264/46 z dne 28.6.1946 in sicer "v smislu člena 28 Zakona o zaplembah" - sklicujoč se na poročilo OLO Ljubljana okolica z dne 21.6.1946. Na podlagi te sodne odločbe in sklicujoč se nanjo je bilo z Odločbo o zaplembeni stvari zoper pritožnikovega prednika, opr. št. Zp 1264/46 - 15 z dne 21.9.1946, vse zaplenjeno premoženje izročeno pristojni Upravi ljudske imovine. Prva odločba temelji na Zakonu o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije (Uradni list DFJ, št. 40/45), druga pa na Zakonu o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (Uradni list FLRJ, št. 61/46). Kot opozori pritožnik sam, zajemata obe odločbi tudi premoženje, s katerim zdaj upravlja L. 7. Oba pravkar navedena zakona navaja 3. člen ZDEN (v točki 18. in 19. prvega odstavka) med tistimi predpisi, po katerih je bilo premoženje podržavljeno, njegovi lastniki ali dediči pa so upravičeni do denacionalizacije. Pritožnik v svojih navedbah omeni, da je take zahteve tudi vložil.

8.Pokaže se torej, da pravna pot za povrnitev tistega dela zaplenjenega premoženja pritožnikovega prednika, ki ga ima zdaj podjetje L., ni nepravdni postopek na temelju 145. člena ZIKS, zato pa s stališčem, kakršnega je glede pasivne legitimiranosti podjetja L. v tem postopku zavzel, izpodbijani sodni sklep očitno ni mogel kršiti pritožniku pravice do zasebne lastnine.

Pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Namestnik predsednika senata

dr. Lojze Ude