Jedro

Predlog za zaslišanje strank, zlasti kadar dejansko stanje ni sporno, kot v tej zadevi, ne pomeni tudi predloga za izvedbo naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka v petnajstih dneh od prejema sodbe tožnici plačati 1.529,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2018 (I. točka izreka) in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 388,99 EUR s pripadki (II. točka izreka). S sklepom z dne 7. 1. 2020 (ki je bil izdan po vložitvi pritožbe) pa je tožnici v breme toženke prisodilo njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 95,20 EUR s pripadki1. 2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe so razvidna sledeča odločilna pravna dejstva:

(1) da je toženka pri tožnici naročila (naročilnici v prilogi A2 in A6) izvedbo t. i. storitve V. za 104 osebe in degustacijo piva;

(2) da je tožnica naročeno storitev opravila dne 22. 3. 2018;

(3) da je tožnica toženki za opravljeno storitev izdala dva računa (A3 in A4), katerima toženka ni ugovarjala;

(4) da oba računa temeljita na dobavnicah (A5), ki ju je toženka podpisala.

Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožnica naročeno storitev opravila, zavrnilo je ugovor toženke, da s tožnico ni bila v poslovnem razmerju in tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

**Pritožba toženke**

3. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Navedla je, da ne drži, da toženka izdanima računoma ni ugovarjala, saj dejstvo, da je prišlo do pravde, dokazuje, da je ugovarjala. Povzela je tudi dikcijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in navedla, da sodišče njenega ugovora ni upoštevalo. Bistveno postopkovno kršitev pravdnega postopka naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo tudi s tem, ker ni izvedlo glavne obravnave: toženka je predlagala zaslišanje zakonitih zastopnikov pravdnih strank, v izpodbijani sodbi pa je navedeno, da nobena od strank ni zahtevala izvedbe glavne obravnave.

4. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

**K odločitvi o pritožbi**

5. Pritožba ni utemeljena.

_Posebnosti postopka v sporih majhnih vrednosti_

6. Tožbeni zahtevek tožnice se nanaša na denarno terjatev, ki se ne presega 4.000,00 EUR. Zato je ta gospodarski spor sodišče vodilo po tistih določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki veljajo za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP v zvezi s tridesetim poglavjem tega zakona).

7. V pritožbenem postopku je sodbo, izdano po postopku za spore majhne vrednosti, možno izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 2. točki te obrazložitve, vezano.

8. O pritožbi proti tej sodbi je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_

9. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je toženka računom ugovarjala, češ da to dokazuje predmetna pravda. Do pravde je prišlo iz formalnih razlogov. Prišlo je zato, ker je toženka proti izdanemu sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložila ugovor, za katerega je izvršilno sodišče presodilo, da je utemeljen (primerjaj drugi odstavek 436. člena ZPP). Vprašanje, ali je toženka ugovarjala tudi izdanima računoma, pa je dejansko vprašanje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni, temu pa pritožnica, razen s sklicevanjem na to pravo, ni ugovarjala.

10. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je ostal na abstraktni ravni. V pritožbi ni niti najmanjše navedbe o tem, zakaj naj bi bila ta kršitev podana. Zato pritožbeno sodišče na to pritožbeno navedbo ne more konkretno odgovoriti.

11. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih pravnih dejstev, odloča sodišče (213. člen ZPP). Če pa v sporu majhne vrednosti po prejemu dovoljenih vlog sodišče ugotovi, da dejansko stanje med strankama ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo sodbe, nobena od strank pa izvedbe naroka ni zahtevala, izda sodbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo (prvi odstavek 454. člena ZPP). Iz tega sledi, da predlog za zaslišanje strank, zlasti kadar dejansko stanje ni sporno, kot v tej zadevi, ne pomeni tudi predloga za izvedbo naroka2. Torej tudi smiselno zatrjevana kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339.člena ZPP ni podana.

12. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih tistih kršitev pravdnega postopku, na katere v okviru določila prvega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

**Odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

13. Ker pritožnica s pritožbo ni bila uspešna, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Očitno je to dopolnilni sklep v smislu prvega odstavka 325. člena. člena ZPP v zvezi 332. členom ZPP. 2 Taka je tudi enotna sodna praksa, npr.: Odločba VSL, II Cpg 146/2018 z dne 20. 6. 2020.