U-I-467/06

20. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji 20. decembra 2006

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 350. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1902/2004 z dne 24. 11. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Žalcu št. P 6/2004 z dne 5. 5. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek pritožnikov, naj se ugotovi, da sta na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dodatka k njej lastnika oziroma solastnika nepremičnin, ki so v naravi gozd. Zavrnilo je tudi njun zahtevek, naj jima tožene stranke izstavijo listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo, o dovolitvi vpisa lastninske pravice za te nepremičnine v zemljiško knjigo. Višje sodišče je njuno pritožbo zavrnilo. Sodišči sta presodili, da pritožnika nimata pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek, temveč le za dajatvenega, ta pa je zastaral.

2.V ustavni pritožbi pritožnika zatrjujeta kršitev 22. člena Ustave. Trdita, da je zahtevek za izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, v bistvu spor o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini in zato ni zgolj obligacijskopravne narave, ampak hkrati tudi stvarnopravne narave. Stališče, da pravica do uveljavljanja lastninske pravice na podlagi veljavnega pravnega posla lahko zastara, naj bi bilo nepravilno in v neskladju s pravico do enakega varstva pravic. Pritožnika menita, da so s tem, da se zahtevek za izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, uvršča med obligacijskopravne zahtevke, postavljeni v neenak položaj tisti pridobitelji nepremičnin, ki so jih pridobili na izveden način, v primerjavi s tistimi, ki so jih pridobili na izviren način. Podrejeno pritožnika navajata še, da petletni zastaralni rok ni mogel pričeti teči s smrtjo izročitelja, saj bi bilo to v neskladju z načelom javnosti in načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Pritožnika naj namreč ne bi bila seznanjena, da so dediči izročitelja predlagali uvedbo zapuščinskega postopka po pokojnem izročitelju. Trdita, da sta izvedela, da je njuna lastninska pravica sporna in da bosta morala s tožbo zahtevati njeno vknjižbo, šele po pravnomočnosti sklepov o dedovanju oziroma vpisu lastninske pravice za te nepremičnine na dediče.

3.Pritožnika vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 350. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V njej zatrjujeta, da je določitev zastaralnega roka za izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi v ustavni pritožbi naštetih razlogov v neskladju z 22. členom Ustave.

B. – I.

4.Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnikov. Ugoditev njihovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njihovega pravnega položaja (tako npr. Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X,76).

5.Določbe OZ se po prehodni določbi 1060. člena ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. OZ je pričel veljati 1. 1. 2002, sporno obligacijsko razmerje pa je nastalo leta 1986 oziroma 1988, ko sta bila sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju in dodatek k njej. Glede na to, da se OZ za sporno obligacijsko razmerje ne more uporabiti, pritožnika nimata pravnega interesa za izpodbijanje 350. člena OZ, saj predpis ne vpliva na njun pravni položaj. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka).

B. ­­– II.

6.V skladu z prvim odstavkom 50. člena ZUstS Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

7.Pritožnika kršitev pravice iz 22. člena Ustave utemeljujeta s trditvijo, da je tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine podvržen zastaranju. S tem uveljavljata nepravilno uporabo materialnega prava. Glede na povedano v prejšnji točki obrazložitve bi bil ta očitek lahko utemeljen le, če bi bilo izpodbijano stališče očitno napačno. Le v tem primeru bi šlo za kršitev 22. člena Ustave. Tega pa navedenemu stališču ni mogoče očitati. Zgolj dejstvo, da se pritožnika z odločitvijo sodišč ne strinjata, pa tudi ne more utemeljiti kršitve te pravice.

8.Navedenemu stališču tudi ni mogoče očitati kršitve načela enakosti in s tem smiselno uveljavljane kršitve drugega odstavka 14. člena Ustave. Pridobitelji lastninske pravice na nepremičninah so glede na način pridobitve lastninske pravice v različnih položajih. Pri izvirnem načinu pridobitve lastninske pravice je namreč vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave, medtem ko je pri izvedenem načinu vpis v zemljiško knjigo pogoj za pridobitev lastninske pravice.

9.Ustavne pritožbe pritožnika tudi ne moreta utemeljiti z zatrjevanjem, da sta sodišči kršili njuno pravico do enakega varstva pravic s tem, ko sta sprejeli stališče, da je petletni zastaralni rok za njuno terjatev začel teči z dnevom smrti izročitelja. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS je namreč ustavna pritožba dopustna šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), temveč pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic v že vloženih pravnih sredstvih). Očitka v zvezi z začetkom teka zastaralnega roka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožnika nista uveljavljala, zato ga Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ni moglo upoštevati.

10.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj