Jedro

V postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči se lahko zahteva za izdajo dodelitve brezplačne pravne pomoči zavrne iz razloga očitnosti, torej nečesa, kar je spoznavno že na prvi pogled. Z izpodbijano odločbo pa se je tožena stranka, spustila v vsebino presoje in utemeljenost morebitno vložene pritožbe zoper izdani sklep, do katere ima vlagatelj kot predlagatelj obnove pravico. Pri navedenem je tožena stranka odločala že o vsebini zadeve, torej tudi o morebitnem uspehu/neuspehu tožnika kot vlagatelja zahteve in domnevnega oškodovanca, kar pa je več kot dopušča presoja razumnosti oziroma nerazumnosti, saj mora biti morebitna nerazumnost prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči razpoznavna in očitna že na prvi pogled (npr. zamuda rokov in podobno).

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Službe za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 314/2024 z dne 24. 5. 2024 se odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje.

Obrazložitev

_Pregled zadeve_

1. Z izpodbijano odločbo je bila tožniku v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, na podlagi vložene prošnje prosilca (tožnika), zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je prosilec podal vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje in za zastopanje na sodišču druge stopnje v zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. II Ks 11462/2024. 3. Tožniku je bila dodelitev BPP zavrnjena iz razloga, ker naj ne bi izpolnjeval stvarnih pogojev za dodelitev, in sicer, da je zadeva zaradi katere je podal prošnjo za dodelitev BPP očitno nerazumna, saj naj ne bi imel verjetnega izgleda za uspeh, ker naj ne bi izpolnjeval pogojev iz 144. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

_Tožbene navedbe_

4. Iz tožbenih navedb izhaja, da se tožnik z izpodbijano odločbo ne strinja. V pojasnilo dodaja, da je za dodelitev brezplačne pravnem pomoči zaprosil, ker nima sredstev za plačilo odvetnika. Obširno navaja predmet spora, ki je stvar presoje pred rednim sodiščem in pojasnjuje, zakaj šteje, da je oškodovanec v kazenskem postopku, kar mu tožena stranka ne priznava.

5. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje1. _Navedbe tožene stranke_

6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbene navedbe pa ni odgovorila.

_Sodna presoja_

7. Tožba je utemeljena.

8. Predmet sodne presoje v tem upravnem sporu je odločba tožene stranke, s katero je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP2, saj kot prosilec, po ugotovitvi organa, očitno ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka s predlogom za vložitev tožbe oziroma je pričakovanje in zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

9. Tretji odstavek 24. člena ZBPP določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10. Sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je tožena stranka v okviru presoje podane prošnje za dodelitev BPP tožnika kot prosilca, najprej ugotavljala objektivni pogoj razumnosti za dodelitev BPP, za katerega pa je menila, da ga tožnik kot prosilec ne izpolnjuje, saj je njegovo pričakovanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, glede na dejstvo, da naj po 6. alineji 144. člena ZKP ne bi štel za oškodovanca.

11. Po stališču sodišča je tožena stranka z izpodbijano odločitvijo presegla svoja pooblastila za odločanje v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči oziroma je vsaj preuranjeno odločila, saj je odločala že o vsebini zadeve oziroma vsebini pravice tožnika vložiti pravno sredstvo zoper sklep II Ks 11462/2024 z dne 3. 5. 2024 (in o samem pravnem sredstvu), s katerim je bila res tožnikova zahteva za obnovo postopka zavržena, vendar je bil tožnik z navedenim sklepom kot vlagatelj zahteve za obnovo kazenskega postopka tudi poučen, da je zoper navedeni sklep dopustna pritožba, o kateri bo odločalo Višje sodišče v Mariboru3. Ob upoštevanju dejstva, da je bil vlagatelj zahteve za obnovo kazenskega postopka prav A. A., je torej kot vlagatelj zainteresiran za izid postopka in tudi upravičen, da o njegovi pritožbi odloča Višje sodišče. Kakšna bo odločitev o dejstvu ali je zahteva za obnovo kazenskega postopka upravičeno zavržena s strani senata Okrožnega sodišča na Ptuju, pa je stvar presoje Višjega sodišča v Mariboru in ne službe za BPP. V nasprotnem namreč Organ za BPP posega že v vsebino odločitve pritožbenega sodišča, s čimer presega svojo pristojnost odločanja o dodelitvi BPP.

12. V postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči se namreč lahko zahteva za izdajo dodelitve brezplačne pravne pomoči zavrne iz razloga očitnosti, torej nečesa, kar je spoznavno že na prvi pogled. Z izpodbijano odločbo pa se je tožena stranka, spustila v vsebino presoje in utemeljenost morebitno vložene pritožbe zoper izdani sklep, do katere ima vlagatelj kot predlagatelj obnove, pravico. Pri navedenem je tožena stranka odločala že o vsebini zadeve, torej tudi o morebitnem uspehu/neuspehu tožnika kot vlagatelja zahteve in domnevnega oškodovanca, kar pa je več kot dopušča presoja razumnosti, oziroma ne/razumnosti, saj mora biti morebitna nerazumnost prošnje za dodelitev BPP razpoznavna in očitna že na prvi pogled (npr. zamuda rokov in podobno), zaradi česar ni naloga Organa za BPP, da se o uspehu z morebitno vložitvijo pritožbe stranke, že sam opredeli. Vlagatelj namreč ves čas posotpka zatrjuje, da je oškodovanec in navaja tudi svoje razloge za takšne trditve in je ravno zaradi navedenega tudi predlagal obnovo postopka ter uvedbo preiskave. Dejstvo ali je Okrožno sodišče pravilno odločilo, da vlagatelju v kazenskem postopku ni moč priznati lastnosti oškodovanca, pa bo šele predmet presoje pred višjim sodiščem. Tožnik (kot prosilec za dodelitev BPP) ima kot predlagatelj za obnovo kazenskega postopka pravico do vložitve pravnega sredstva. Dejstvo ali bo z vloženim pravnim sredstvom uspel, pa je stvar vsebinske presoje višjega sodišča, zaradi česar je odločitev tožene stranke v tej zadevi, da vlagatelju brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe zoper sklep Ks 11462/2024 ne pripada iz razloga nerazumnosti, nepravilna.

13. Sodišče na tem mestu pripominja, da ima, na podlagi 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), vsakdo pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, s čimer gre po mnenju sodišča lahko za učinkovito vloženo pravno sredstvo samo v primeru, kolikor je prosilcu dostopna ustrezna strokovna pravna pomoč, če sam s pravnim znanjem za zastopanje ne razpolaga. Zaradi navedenega je tudi nedvomno v interesu pravičnosti, da je prosilcu/ki, ki nima materialnih sredstev za najem pooblaščenca za zastopanje in vlaganje pravnih sredstev pred sodiščem omogočeno brezplačno pravno svetovanje v postopku, saj bo le tako ustrezno varovana njegova/njena pravica do poštenega sojenja oziroma ustreznega pravnega svetovanja kot ga določa izhaja tudi iz namena določil ZBPP.

14. V sodbi II U 516/2017 z dne 22. 11. 2017 in II U 171/2023 z dne 14. 9. 2023 in drugih, je naslovno sodišče že pojasnilo, da gre po obširni in ustaljeni upravno-sodni praksi pri pravnem standardu "očitne nerazumnosti" predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka npr. zamuda roka ali nedovoljenega pravnega sredstva. Doseg navedene zakonske določbe organu odločanja v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve, vendar morajo meje oziroma obseg tega preizkusa predstavljati omenjeni standard "očitnosti", kar pomeni, da mora v primeru, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, iz razlogov izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago ter zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše vsebinske presoje.

15. Vsebina, o kateri je odločala tožena stranka s predmetno izpodbijano odločbo, bi lahko bila lahko tako predmet odločitve šele po domnevno vloženi pritožbi pred višjim sodiščem, saj gre za vsebinsko presojo in torej ni spoznavno na prvi pogled.

16. V ponovnem postopku bo treba, ob upoštevanju zgoraj navedenih stališč sodišča, na podlagi petega in šestega odstavka 64. člena ZUS-1, ponovno odločiti o upravičenosti podane vloge tožnika in presojati še druge pogoje za dodelitev.

17. V predmetni zadevi je tako sodišče (na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo upravnega akta za tožnika in toženo stranko ni sporno), odločilo brez glavne obravnave. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, saj je šlo za presojo utemeljenosti podane prošnje za dodelitev BPP in zgolj za presojo pravnega vprašanja o razumnosti podane prošnje za dodelitev BPP.

1 "Prosim za korektno in pošteno rešitev." 2 Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da:- zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in- je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. 3 Iz pravnega pouka sklepa II Ks 11462/2024 - "Zoper ta sklep je dopustna pritožba, o kateri bo odločalo Višje sodišče v Mariboru. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v dveh izvodih ali ustno na sodni zapisnik, oboje pri Okrožnem sodišču na Ptuju, in sicer v roku 15 dni od sprejema overjenega prepisa sklepa."