Materialnopravno zmotno je stališče, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju, ali toženkin mesečni dohodek (ne) presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, upoštevati njene mesečne stroške bivanja. Ocena o višini stroškov, ki jih stranka potrebuje za svoje preživljanje, je vsebovana že v zakonsko določenem dohodkovnem kriteriju, zato se življenjski (bivanjski) stroški ne odštevajo od ugotovljenega zneska lastnega dohodka.
I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso v znesku 621 EUR v treh mesečnih obrokih po 207 EUR.
II.V ostalem delu se pritožba zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženkin predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek, prav tako njena podredna predloga za odloženo oziroma obročno plačilo sodne takse.
2.Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi. Trdi, da odločitve o ocenjeni vrednosti njenega nepremičnega premoženja v višini ... EUR ni mogoče preizkusiti. Sodišče ni navedlo ocenjene vrednosti za vsako posamezno nepremičnino, prav tako ocene vrednosti ni časovno opredelilo. Pri ugotovitvi, da njeni dohodki presegajo višino dvakratnika minimalnega prihodka, sodišče ni upoštevalo, da stroški najema in drugi stanovanjski stroški presegajo ... EUR. Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava je izpodbijani sklep nezakonit.
3.Pritožba je delno utemeljena.
4.Po podatkih v spisu je toženka po prejemu plačilnega naloga z 8. 12. 2025, s katerim je bila pozvana k plačilu sodne takse za postopek o pritožbi (zoper sodbo) v višini 621 EUR, podala predlog za taksno oprostitev, podredno predlog za odloženo oziroma obročno plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na določbe 11., 12. in 12.a člena ZST-11 ter na ugotovitev, da toženka iz naslova pokojnine mesečno prejema ... EUR, kar presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - 988,18 EUR.
5.Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (5. odstavek 11. 0lena ZST-1). Materialni položaj stranke (in njenih družinskih članov) se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke (in njenih družinskih članov). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o na0dinu ugotavljanja materialnega polo7eaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomo0di (2. odstavek 12.a 0lena ZST-1). Pogoj ob0dutnega zmanj61anja sredstev za pre7eivanje je izpolnjen, 0de mese0dni povpre0dni dohodek na 0dlana dru7eine ne presega vi61ine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka,2 dolo0denega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (6. odstavek 11. 0lena ZST-1, v zvezi z 2. odstavkom 13. 0lena ZBPP3 in 1. odstavkom 8. 0lena ZSVarPre4).
6.Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da ugotovljeni dohodkovni položaj toženke ne utemeljuje taksne oprostitve, in ne na presoji vrednosti njenega nepremičnega premoženja, zato so brezpredmetne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na oceno vrednosti to7eenkinih nepremičnin (1. odstavek 360. 0lena ZPP5 v zvezi s 3. odstavkom 1. 0lena ZST-1).
7.Institut taksne oprostitve je namenjen socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva. Pravilna je dokazna presoja, da toženka, ki razpolaga z mesečnim dohodkom, višjim od dohodkovnega cenzusa dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ne sodi v krog socialno ogroženih oseb. Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju, ali toženkin mesečni dohodek (ne) presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, upoštevati njene mesečne stroške bivanja. Ocena o višini stroškov, ki jih stranka potrebuje za svoje preživljanje, je vsebovana že v zakonsko določenem dohodkovnem kriteriju, zato se življenjski (bivanjski) stroški ne odštevajo od ugotovljenega zneska lastnega dohodka.
8.Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da bi toženka v primeru plačila dolžne sodne takse v enkratnem znesku padla pod dohodkovni cenzus. Dejstvo, da bi toženka po plačilu sodne takse razpolagala z zneskom, manjšim od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (938,89 EUR6), utemeljuje drugačno odločitev o podrednem predlogu za obročno plačilo sodne takse.
9.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je toženki naložilo plačilo sodne takse v treh mesečnih obrokih po 207 EUR (3. točka 365. 0lena ZPP). Sodi610de prve stopnje jo bo k pla0dilu pozvalo z ustreznim pla0dilnim nalogom. V ostalem je prito7ebo zavrnilo ter sklep sodi610da prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. to0dka 365. 0lena ZPP).
-------------------------------
1Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.
2Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 4. 2025 dalje znaša 494,09 EUR.
3Zakon o brezplačni pravni pomoči, Ur. l. RS, št. 48/2001, s spremembami in dopolnitvami.
4Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 61/2010, s spremembami in dopolnitvami.
5Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
6... EUR 621 EUR.