Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek v IV./1., 2., 4. in 5. točki: - za ugotovitev, da je tožnik solastnik nepremičnine ID znak ... do 1/12 oziroma alternativno, da je solastnik stanovanja št. stavbe 2384, št. dela stavbe 1, ki se nahaja na navedeni nepremičnini do ½; - da je prva toženka namesto vozila Peugeot 407 SV Karavan diesel, na katerem je delež tožnika do ½, dolžna plačati tožniku 2.500,00 EUR z obrestmi; - da je prva toženka dolžna tožniku plačati 15.900,00 EUR z obrestmi, razvidnimi iz izreka; - in da je prva toženka dolžna tožniku plačati 72.900,00 EUR z obrestmi, razvidnimi iz izreka. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek v V./2. in 4. točki: - da je prva toženka namesto vozila Peugeot 407 SV Karavan diesel, na katerem je delež tožnika do ½, dolžna plačati tožniku 2.500,00 EUR z obrestmi; - in da je prva toženka dolžna tožniku plačati 72.900,00 EUR z obrestmi, razvidnimi iz izreka. Podrednemu tožbenemu zahtevku je ugodilo po podlagi le zoper drugega toženca, zoper prvo in peto toženko pa je zahtevek zavrnilo. Odločitev o višini zahtevka iz podrednega tožbenega zahtevka zoper drugega toženca, o 3. točki primarnega tožbenega zahtevka in o 3. točki podrednega tožbenega zahtevka zoper prvo toženko ter o pravdnih stroških je pridržalo za končno odločbo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo ter potrdilo delno in vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da ni bilo dogovora, da bosta tožnik in prva toženka z vlaganji postala lastnika spornega stanovanja, in da vozilo Peugeot 407 SV Karavan diesel ne sodi v skupno premoženje tožnika in prve toženke. Zatrjuje še kršitev 22. člena Ustave1. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali sodišče lahko ugotovi zakonitost in pravilnost sodbe, čeprav ugotovi, da je odločilo mimo trditvene podlage; ali lahko ugotovi, da je neko premoženje posebno premoženje določene osebe mimo trditvene podlage in možnosti izjave ter obravnavanja zahtevka v zvezi s tem;2 (2) ali dogovor o pravici do brezplačne uporabe stanovanja pomeni, da je tožnik upravičen do uporabnine v primeru, da mu uporaba ni omogočena, ker je moral na zahtevo prvo toženke oditi, ali ne; ali je do uporabnine lahko upravičen le lastnik ali tudi nekdo, ki ima pravico do brezplačne uporabe;3 in (3) ali je lahko sodba do te mere neobrazložena, da sodišče svoj zaključek, da ni bilo dogovora o tem, da bosta tožnika (pravilno tožnik in prva toženka) postala lastnika nepremičnine – stanovanja, utemelji samo na po njegovem verodostojni izpovedbi prve toženke in drugega toženca, ne da bi sodišče verodostojnost njunih izpovedb skrbno ovrednotilo glede na rezultat dokaznega postopka (da so izpovedbe dokazano v delih neresnične in brez obrazložitve z drugačnimi izjavami prič)4. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Ob tem se sklicuje na več odločb Ustavnega sodišča. 2 Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS VIII Ips 164/2016, II Ips 70/2019, VIII DoR 246/2020, II DoR 184/2016, II DoR 253/2014, II Ips 110/2014 in II Ips 939/2008. 3 Ob tem se sklicuje na zadevi VS RS III Ips 98/2007 in II Ips 698/2009 ter zadevi VSL II Cp 1499/2011 in I Cpg 943/2010. 4 Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS VIII Ips 318/2017, IV Ips 60/2012, I Up 151/2018 in VIII Ips 214/2013.