Jedro

V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso na podlagi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno, če obstaja možnost priklopa na javno vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. V predmetni zadevi ta možnost priklopa obstaja. Sodišče pa se strinja tudi s presojo upravnih organov, da imajo predmetna zemljišča dostop do javne ceste. Pri tem je bistvena možnost dejanskega dostopa do javne ceste, pravna ureditev uporabe povezovalne poti pa na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z zgoraj navedenima prvostopnima odločbama je bilo tožnikoma odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013 za nepremičnine s parc. št. 298/1, 299, 300/1, 301/1, 345/2, 347, 349 in 350, vse k.o. ... v skupnem znesku 1.209,58 oziroma 1.243,50 €, kar morata plačati v z odločbama določenih obrokih na v odločbah naveden račun. Takšno odločitev je z uvodu navedenima odločbama potrdilo tudi Ministrstvo za finance. Iz obrazložitve izhaja, da je nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča odmerjeno na podlagi določb občinskega Odloka o nadomestilu za uporabo zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljevanju PUP), po katerem se v skladu z 58. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84 – 33/89 in Ur. list RS, št. 44/97) plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Nezazidana stavbna zemljišča določa tretji odstavek 218. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in 218.b člen ZGO-1. Iz mnenja Mestne občine Slovenj Gradec z dne 21. 10. 2013 in potrdila o namenski rabi predmetnih zemljišč je razvidno, da zgoraj navedena zemljišča na podlagi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec spadajo pod območja U stavbnih zemljišč (osnovna namenska raba), podrobnejše namenske rabe Sn in Sn2 – stanovanja nižje gostote. V postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je pristojni organ dolžan ugotoviti ali parcele, od katerih se odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, izpolnjujejo pogoje določene v 2. alinei prvega odstavka 218.b člena ZGO-1. Iz mnenja upravljavcev komunalne infrastrukture Javno podjetje ... d.o.o. z dne 1. 4. 2010 in Elektro ... d.d. z dne 7. 4. 2010 je razvidno, da je za predmetna zemljišča podana možnost priključitve na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje, javne ceste pa so v neposredni bližini parcel, zato je v danem primeru izpolnjen pogoj komunalne opremljenosti predmetnih zemljišč, zazidljivost pa je določena s prej navedenim Odlokom o PUP. Dejstvo, da se navedena zemljišča dejansko uporabljajo za kmetijski namen, na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne vpliva. Bistvena je namenska raba opredeljena v občinskih prostorskih aktih in ob izpolnjevanju pogojev, ki so predpisani za to, da se zemljišče lahko šteje za stavbno zemljišče. Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata, zato vlagata tožbo v tem upravnem sporu. Navajata, da se za predmetne parcele prostorski plan šele pripravlja in tako strokovnih podlag za pripravo izvedbenega akta za gradnjo objektov sploh ni. Tožnika bi priprava teh strokovnih podlag stala več kot 10.000 €. Za predmetne parcele plačujeta katastrski dohodek. Sklicujeta se na sodbo Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006. Navajata, da sta vložila ustavno pobudo za oceno zakonitosti in ustavnosti Odloka Mestne občine Slovenj Gradec o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti, ki je njuno parcelo št. 350/0 k.o. ... opredelil kot javno pot. Menita, da bi moral upravni organ predmetni postopek prekiniti, dokler Ustavno sodišče RS o zgoraj navedeni zadevi ne bi odločilo. Prepričana sta, da bosta s tem uspešna, saj je občina njuno zasebno cesto na parc. št. 350/0 k.o. ... brez njune vednosti opredelila kot javno cesto. Menita, da kmetijska zemljišča ne bi smela biti opredeljena kot stavbna zemljišča. Predlagata, da sodišče izpodbijani odločbi odpravi in postopek odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zoper obe tožeči stranki ustavi. Priglašata tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v prvostopni in drugostopni odločbi. Tožeča stranka ponavlja navedbe iz pritožbe zoper prvostopno odločbo, do katerih se je pritožbeni organ opredelil v drugostopni odločbi. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

218. člen ZGO v prvem odstavku določa, da se določbe 1. alinee prvega odstavka 56. člena ZSZ uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa 218. člen ZGO-1. Za nezazidana stavbna zemljišča se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potreba zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uporabe in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave (tretji odstavek 218. člena ZGO-1).

S tretjim odstavkom 218. člena tega zakona so kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z Odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (2. alinea prvega odstavka 218.b člena ZGO-1).

Šteje se, da je za zemljiške parcele iz 2. alinee prvega odstavka 218.b člena ZGO-1 zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz 2. alinee prvega odstavka tega člena sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektro energetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav (četrti odstavek 218.b člena ZGO-1).

O slednjem je odločalo tudi Ustavno sodišče z odločbo, na katero se sklicuje tožeča stranka, to je odločba U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006, s katero je Ustavno sodišče odločilo, da četrti odstavek 218.b člena ZGO-1, kolikor se nanaša na zemljiške parcele za območje, za katere je sprejet državni ali občinski lokacijski načrt, ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da se tudi zanje plačuje nadomestilo plačuje nadomestilo le, če imajo dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektro energestko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic, oziroma malih čistilnih naprav.

Občina Slovenj Gradec je sprejela prostorske ureditvene pogoje za območje urejanja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec. Iz tega pa izhaja, da ležijo predmetne nepremičnine v območju U stavbnih zemljišč (osnovna namenska raba), podrobnejše namenske rabe Sn in Sn2, stanovanja nižje gostote. Glede na to so predmetna zemljišča stavbna zemljišča. V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso na podlagi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno, če obstaja možnost priklopa na javno vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. Kot izhaja iz v spisu zbranih podatkov, to pa navajata tudi upravna organa v svojih odločbah, v predmetni zadevi ta možnost priklopa obstaja. Sodišče pa se strinja tudi s presojo upravnih organov, da imajo predmetna zemljišča dostop do javne ceste. Pri tem je bistvena možnost dejanskega dostopa do javne ceste, pravna ureditev uporabe povezovalne poti pa na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva. Iz predloženih mapnih skic je razvidno, da imajo predmetna zemljišča dostop do javne ceste, zato na odločitev ne vpliva Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti, za katerega tožnika zatrjujeta, da je njuno zasebno cesto na parc. št. 350/0 k.o. ... opredelil kot javno cesto. Tožnika navajata, da sta vložila ustavno pobudo za oceno zakonitosti in ustavnosti tega odloka pred Ustavnim sodiščem, vendar pa to na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva, saj imajo predmetna zemljišča dostop do javnega cestnega omrežja ne glede na status ceste, ki poteka po parc. št. 350/0 k.o. ...

Izpodbijana upravna akta sta torej tudi po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.