Jedro

Zamujene vloge je z namenom izvrševanja pravice do izjave dopustno upoštevati le, če so izpolnjeni zakonski pogoji za vrnitev v prejšnje stanje, za kar je potrebno podati ustrezen predlog.

V sporu majhne vrednosti lahko sodišče obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka, čemur je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo osebnih dokazov tudi sledilo.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo kot pravno podlago sprejete odločitve naročniško razmerje, kot izhaja iz pogodbe z aneksi in splošnih pogojev poslovanja. Pravilno je uporabilo materialno pravo glede toženčeve obveznosti sporočanja (novih) kontaktnih podatkov, ki je opredeljena v splošnih pogojih poslovanja tako, da je bila določena pisna oblika sporočanja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki plačilo 220,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in odločilo o stroških postopka.

2.Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec), ki navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo bistvo njegovega ugovora, da je odstopil od pogodbe s tožnico zaradi kršitev z njene strani in ne obratno. Tožnica ga je obveščala na staro telefonsko številko, čeprav jo je obvestil o novi. Meni, da je tožnica zahtevala izplačilo po pogodbi in ni zahtevala povrnitve škode, zato je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 111. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tožencu je bila kršena pravica do izjave s tem, ko sodišča prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem predlagane priče in njega kot stranke. Kršitev pravice do izjave je tudi v tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegove vloge z dne 4. 7. 2024. Sodišče prve stopnje bi jo moralo upoštevati, ker je bila vložena isti dan, kot je bila vročena tožencu odločba o brezplačni pravni pomoči. Sodišče prve stopnje pa ne bi smelo upoštevati vloge tožnice z dne 3. 9. 2024, ker je bila ta prepozna, zato bi moralo upoštevati navedbe iz tožbe, v kateri je navedla, da je bila tožnica tista, ki je prekinila naročniško razmerje in ne toženec. Predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Zahteva pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva strošek odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Za obravnavano zadevo se uporabljajo posebna določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki urejajo postopek v sporih majhne vrednosti, zato se v skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodba lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemoma sme sodišče druge stopnje razveljaviti sodbo in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Upoštevaje 350. člen ZPP v povezavi s 442. in 458. členom ZPP, je sodišče druge stopnje sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi zoper sodbo odločil sodnik posameznik.

6.Toženec neutemeljeno meni, da so podane postopkovne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na kršitev pravice do izjave. Toženčeve vloge z dne 4. 7. 2024 sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo, ker je bila vložena po preteku 8 dnevnega prekluzivnega roka (451. in 452. člena ZPP), ki se je iztekel dne 27. 6. 2024, kot je že podrobno obrazložilo sodišče prve stopnje. Zamujene vloge je z namenom izvrševanja pravice do izjave dopustno upoštevati le, če so izpolnjeni zakonski pogoji za vrnitev v prejšnje stanje, za kar je potrebno podati ustrezen predlog (116. in 117. člen ZPP). Takega predloga toženec ni podal, zato zamujenega dejanja ni bil upravičen opraviti pozneje.

7.Toženec pred sodiščem prve stopnje ni grajal neizvedbe predlaganih dokazov, čeprav bi to lahko storil ob zaključku obravnave, s tem pa je tudi izgubil pravico, da morebitno kršitev uveljavlja v pritožbi (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Pri tem sodišče druge stopnje še dodaja, da v sporu majhne vrednosti lahko sodišče obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (drugi odstavek 450. člena ZPP), čemur je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo osebnih dokazov tudi sledilo. Ker je bilo bistvo spora osredotočeno na vprašanje obstoja pisnega obvestila o spremembi podatkov, izvedba osebnih dokazov v tej zvezi ni bila smotrna.

8.Vloga tožnice z dne 3. 9. 2024 ni vsebovala novih navedb, ampak le popravo očitne napake v tožbi. Kot takšno jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Očitna napaka je bila razvidna že tudi iz samega konteksta tožbe, tako za njeno odpravo niti ni bila navedena vloga nujna in bi sodišče prve stopnje upoštevalo navedbe tudi brez nje enako; da je bil toženec tisti, ki je prekinil naročniško razmerje.

9.Sodišče prve stopnje je izhajalo iz naslednje dejanske podlage, na katero je sodišče druge stopnje vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP):

-pravdni stranki sta sklenili naročniško razmerje za telefonijo, ki jo je zagotavljala tožnica,

-toženec se je odločil za odstop od pogodbe, ker ni bil zadovoljen z obveščanjem in je odšel k drugemu operaterju telefonije,

-v dokumentaciji naročniškega razmerja je kot kontaktna številka navedena toženčeva mobilna telefonska številka 051 ...,

-toženec ni pisno obvestil tožnice o drugi novi telefonski številki (pisnega sporočila o tem ni med predloženimi listinami),

-tožnica je tožencu obračunala obveznosti zaradi (predčasne) prekinitve pogodbe, ki jih uveljavlja v tem postopku.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo kot pravno podlago sprejete odločitve naročniško razmerje, kot izhaja iz pogodbe z aneksi in splošnih pogojev poslovanja. Pravilno je uporabilo materialno pravo glede toženčeve obveznosti sporočanja (novih) kontaktnih podatkov, ki je opredeljena v 21. členu splošnih pogojev poslovanja tako, da je bila določena pisna oblika sporočanja. Očitek toženca o neustreznem komuniciranju tožnice, ki je uporabila v dokumentaciji navedene kontaktne podatke, ne pa novih, ki jih toženec ni posredoval na ustrezen način, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

11.Sodišče prve stopnje je potemtakem pravilno zaključilo, da je toženec dolžan tožnici zaradi (predčasne) odpovedi razmerja plačati pogodbene obveznosti, ki so bile opredeljene za tak primer (prvi odstavek 239. člena OZ).

12.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13.Toženec, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Strošek odgovora na pritožbo ni bil potreben, saj v ničemer ni prispeval k sprejeti odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 111, 239, 239/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 117, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 286, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 353, 442, 450, 450/2, 451, 452, 458, 458/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.