Jedro

V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, ki so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Če ne gre za identične pravice članov nekdanje agrarne skupnosti, člani sedanje agrarne skupnosti po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic.

Izrek

Reviziji se ugodi, prva točka izreka izpodbijane sodbe se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se delna odločba Upravne enote Kamnik z dne 14. 5. 2007 v neodpravljenem delu 1. točke izreka (glede nepremičnin parc. št. ... vse k.o. ...) odpravi ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopnemu upravnemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. V 1. točki izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote Kamnik z dne 14. 5. 2007, s katero je bilo v 1. točki izreka odločeno, da se ugodi zahtevi za vrnitev premoženja tam navedenim članom Agrarne skupnosti ... (v nadaljevanju: M.) in v korist navedenih bivših članov M. z dnem pravnomočnosti te odločbe kot skupna lastnina vrnejo nepremičnine: parc. št. 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 in 22 vse k.o. ...; da je zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS dolžan z dnem pravnomočnosti te odločbe nepremičnine vrniti v last in posest bivšim članom M. kot njihovo skupno lastnino (2. točka); da po pravnomočnosti te odločbe o denacionalizaciji Okrajno sodišče v Kamniku po uradni dolžnosti izvede spremembo zemljiškoknjižnega stanja po tej odločbi ter knjiži pri nepremičninah, navedenih v 1. točki izreka te odločbe, lastninsko pravico za M., oziroma navedene bivše člane M. (3. točka); da znaša vrednost vrnjenih nepremičnin 461.529,64 DEM (4. točka); da stroški postopka niso bili zaznamovani (5. točka). Drugostopni upravni organ je z odločbo z dne 4. 1. 2008, delno ugodil pritožbi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, odpravil v prvostopni delni odločbi 1. točko v delu, ki se nanaša na vrnjene parcele št. 16, 17, in 18 vse k.o. ... in vrnil zadevo v odpravljenem delu organu prve stopnje v ponovno odločanje. Odločil je tudi, da se odpravi 4. točka v delu, ki se nanaša na znesek 461.529,64 DEM ter ga nadomestil z zneskom 340.244,75 DEM, v preostalem pa pritožbo zavrnil. 2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi upravnih organov obeh stopenj, ki sta za svojo odločitev navedla pravilne razloge. Navaja, da je v obravnavanem primeru sporno, ali je podana aktivna legitimacija za vložitev zahteve za vračilo odvzetega premoženja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic – ZPVAS (Uradni list RS, št. 5/1994 in 51/2004) glede na obravnavani subjekt ter vrsto in obseg odvzetih ter sedaj vzpostavljenih premoženjskih pravic. Prvostopni upravni organ je pravilno štel, da je bila zahteva za vračilo odvzetega premoženja po ZPVAS vložena s strani upravičene osebe, ker jo je pravočasno, dne 28. 11. 1995, vložil A.A. kot član ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti M. in njen takratni predsednik. Ker je v svoji vlogi navedel, da zahtevo vlagajo poleg njega še drugi člani agrarne skupnosti, ne da bi bili poimensko navedeni, ga je upravni organ tudi pravilno pozval na dopolnitev vloge med drugim z navedbo upravičenih vlagateljev, kar je tudi storil. V času vložitve zahteve za vračilo so bile premoženjske pravice ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti urejene kot solastnina članov, kar je razvidno iz predloženega sporazuma o ponovni vzpostavitvi M., iz česar sledi, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti nista bila identična s premoženjskimi pravicami nekdanje agrarne skupnosti, ki so jih imeli njeni člani ob odvzemu. S popravkom sporazuma o ponovni vzpostavitvi M. kot agrarne skupnosti z dne 8. 6. 2006, overjenega pri notarju dne 5. 10. 2006, pa je bilo besedilo prvotnega sporazuma z dne 24. 6. 1994 spremenjeno tako, da se je ponovno vzpostavila M. kot skupnolastniška skupnost članov, s čimer pa sta obseg in vrsta pravic članov sedanje M. identična s premoženjskimi pravicami, ki so jim imeli člani nekdanje M. in je zato možno njihovo vračilo po ZPVAS. Navedenega popravka sporazuma pa tudi ni bilo treba posredovati upravnemu organu za vpis v register agrarnih skupnosti, saj Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov – pravilnik (Uradni list RS, št. 16/94) tega ne določa. 3. Revident, tožeča stranka v upravnem sporu, glede dovoljenosti revizije navaja, da je v obravnavanem primeru revizija dovoljena iz dveh razlogov 83. člena ZUS-1. Vrednost predmeta spora, to je nepremičnin, ki so predmet denacionalizacije presega 20.000 EUR. Poleg tega pa gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, saj odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Revizijo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Navaja, da je za odločanje po ZPVAS pomembno, ali so zahtevo za vrnitev premoženjskih pravic vložile osebe, ki jo po ZPVAS lahko vložijo, pomembna okoliščina v konkretnem primeru je torej aktivna legitimacija vlagateljev zahteve za vrnitev premoženjskih pravic. Po ZPVAS se šteje, da je agrarna skupnost ponovno organizirana, ko je vpisana v register agrarnih skupnosti. Z vpisom pridobijo člani agrarne skupnosti pravico do vrnitve podržavljenega premoženja. Agrarna skupnost M. je bila ustavljena s podpisom in overitvijo sporazuma o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ustanovnih članov pri Okrajnem sodišču v Kamniku pod opr. št. N 35/94 in vpisana v register agrarnih skupnosti na podlagi odločbe Upravne enote Kamnik z dne 15. 5. 1995. V navedenem sporazumu, ki je bil podlaga za izdajo navedene odločbe je M. vzpostavljena kot „solastniška agrarna skupnost in ne kot skupnolastniška agrarna skupnost; tako je bila „popravljena“ kasneje v letu 2006. Člani M. so dne 8. 6. 2006 na redni skupščini sprejeli popravek sporazuma o ponovni vzpostavitvi M. ter v 14. vrstici teksta sporazuma navedene besede........“kot solastniško agrarno skupnost članov“.... popravili oziroma nadomestili z besedami.........“kot skupno lastninsko skupnost članov“. Takšen popravek sporazuma pa ne more predstavljati zgolj popravka pisne pomote, ampak predstavlja nov akt. Legitimacije v postopku ni mogoče popravljati na zgoraj navedeni način, v kolikor pa je temu tako, pa je treba tako spremembo vpisati v register pri upravni enoti, ki bo tudi izdala novo, pravo odločbo, ki bo temeljila na novih listinah. Ta nova odločba pa bo nato M. podlaga za uveljavljanje pravic po ZPVAS, samemu upravnemu organu pa podlaga za njegovo odločitev. Z izdajo odločbe pa bo M. prekludirana, saj je rok za vložitev zahtev potekel dne 30. 6. 2001. Vprašanje, ki se je tekom celotnega postopka zastavljalo je bilo, ali gre za identično agrarno skupnost ali ne. Vrhovno sodišče RS je v sodbah I Up 1058/2002 in I Up 1059/2002 menilo, da ne gre za identične pravice članov sedanje M. kot so bile odvzete, kar pa je po ZPVAS pogoj za njihovo vračanje. Revident predlaga, da Vrhovno sodišče RS reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo prereka vse navedbe v reviziji iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da Vrhovno sodišče RS revizijo kot neutemeljeno zavrne.

5. Člani M., prizadete stranke v tem upravnem sporu, v odgovoru na revizijo med drugim navajajo, da gre v stvari za identičnost pravic, saj uveljavljajo vrnitev istovrstnih pravic, kot so jih imeli ob podržavljenju. B.B., član M., ki je podal ločen odgovor na revizijo še navaja, da je bil sporazum o ponovni vzpostavitvi M. popravljen po napotilu upravnega organa, ki je vodil denacionalizacijski postopek. Tako sta postala obseg in vrsta pravic identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje M. Po mnenju prizadetih strank je izpodbijana sodba pravilna in zakonita in predlagajo, da Vrhovno sodišče RS revizijo kot neutemeljeno zavrne.

6. Revizija je utemeljena.

7. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča RS je v obravnavani zadevi podan razlog za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUP-1. Pravno vprašanje, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev se nanaša na vprašanje, ali so bili člani ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti M. aktivno legitimirani za vložitev zahteve in ali gre za identične premoženjske pravice, kot so jih imeli člani nekdanje M., kar po vsebini obravnavane zadeve pomeni odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), na katero pa sicer Vrhovno sodišče RS pazi po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

9. ZPVAS ureja ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti ter vračanje premoženja in pravic, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po tam navedenih predpisih (1. člen). Ponovna vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti je urejena v drugem poglavju zakona (2. do 7. člen), vračanje premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu, pa v tretjem poglavju (8. do 12. člen). Gre za dva samostojna in ločena upravna postopka, pri čemer je ponovno organizirana agrarna skupnost po ZPVAS pogoj za vrnitev premoženjskih pravic njenim članom. Iz določb navedenega zakona izhaja, da mora biti izkazana istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih pravic v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti (8. člen ZPVAS). V postopkih po ZVPAS se torej članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, kot so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti.

10. V obravnavanem primeru je bila agrarna skupnost M., kot je razvidno iz spisov, ustanovljena dne 24. 6. 1994 s podpisom in overitvijo sporazuma o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ustanovnih članov pri Okrajnem sodišču v Kamniku in vpisana v register agrarnih skupnosti na podlagi odločbe Upravne enote Kamnik z dne 15. 5. 1995. Ponovno vzpostavljena in organizirana je bila kot solastniška agrarna skupnost, čeprav so imeli člani nekdanje M. na odvzetem premoženju skupno lastnino z vzpostavljenimi deležnimi pravicami zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene M. niso bile identične s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje M. ob njihovem odvzemu. Navedeno „pomanjkljivost“, kot je to označil prvostopni upravni organ v svoji odločbi, so člani M. „popravili“ s „Popravkom sporazuma o ponovni vzpostavitvi M.“ z dne 8. 6. 2006 s tem, da ta popravek sporazuma velja od dne sklenitve sporazuma dne 24. 6. 1994 dalje. Z navedenim popravkom je bilo besedilo prvotnega sporazuma z dne 24. 6. 1994, ki je bil podlaga za vpis v register agrarnih skupnosti spremenjeno tako, da se je vzpostavila M. kot skupnolastniška skupnost članov agrarne skupnosti.

11. Utemeljen je revizijski ugovor tožeče stranke, ki ga uveljavlja že ves čas postopka, da člani s takšnim popravkom sporazuma ne morejo spreminjati lastninskih razmerij navedene agrarne skupnosti ter da pri popravku sporazuma ne gre zgolj za popravek pisne pomote, ampak gre za vsebinsko spremembo prvotnega sporazuma o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti. Po presoji revizijskega sodišča se z navedenim popravkom ne more za nazaj popravljati vsebine listine, ki je bila podlaga za ponovno vzpostavitev in organiziranje M. v drugem že pravnomočno končanem upravnem postopku. Nepravilnosti, ki je nastala v postopku ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti namreč ni mogoče sanirati v postopku vračanja premoženjskih pravic članom. Zato je tudi utemeljen revidentov ugovor, da člani sedanje M. po ZPVAS niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic. M. je bila namreč ponovno organizirana in vpisana v register agrarnih skupnosti kot solastniška agrarna skupnost, njenim članom pa je bila z delno odločbo, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, vrnjena skupna lastnina na nepremičninah. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov sedanje M. nista identična s premoženjskimi pravicami, ki so jim imeli člani nekdanje M. 12. Sklenitev sporazuma o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti je res predmet volje članov agrarne skupnosti, kot je to zapisalo prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi. Vendar vsebinske spremembe navedenega sporazuma (iz solastninske v skupnolastninsko agrarno skupnost) ni možno opraviti zgolj s „popravkom“ navedenega sporazuma, ki naj bi saniral stanje za nazaj. Člani M. bi morali, če bi želeli doseči identičnost odvzetih in vrnjenih premoženjski pravic, skleniti novo pogodbo, sporazum o spremembi prvotnega sporazuma o ponovni vzpostavitvi M., ki pa bi seveda veljal od dneva njegove sklenitve.

13. Glede na to, da v obravnavani zadevi ne gre za identične pravice članov nekdanje M., člani sedanje M. po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic, niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je zato Vrhovno sodišče RS na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, 1. točko izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je tožbi ugodilo, in je delno odločbo prvostopnega upravnega organa v tistem delu, ki ga ni odpravil že upravni organ druge stopnje, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v tem obsegu, skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1, vrnilo prvostopnemu upravnemu organu v ponoven postopek. Prvostopni upravni organ je pri tem vezan na pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

14. Na revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu Vrhovno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti revizijski očitki v zvezi s postopanjem sodišča prve stopnje konkretizirani, tega pa revident v obravnavani zadevi ni storil. Zato Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.