Jedro

Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa nista dovoljena pritožbena razloga v postopku v sporu majhne vrednosti.

Toženec je z uveljavljanjem napak šele v tej pravdi zamudil vse predvidene roke iz 633. in 634. člena OZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 868,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 12. 11. 2017 dalje do plačila in mu povrniti stroške postopka v višini 699,31 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je toženec vložil (laično) pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga. Navaja, da ne drži, da je tožniku dostavil dokumentacijo, tudi ne J. M., ki ga tudi ni pooblastil za zastopanje, ta priča je v nadaljevanju zaslišanja tudi navajala, da se ne spominja, kdo je podpisal dokumente. Da J. M. ni predal osebne izkaznice kaže tudi dejstvo, da je "osebni dokument v vlogi zastarel". Ponavlja, da podpis ni istoveten podpisu na zavarovalni polici, da osebne izkaznice ni nikomur predal, da tožnik ni priložil delovnega naloga z njegovim podpisom oziroma pooblastila o zastopanju, da je bilo iz avtomobila odtujeno prometno dovoljenje, da je bilo vozilo predano J. M. in ne tožniku, da je bil s strani soseda dogovorjen strošek popravila 200,00 EUR, da vozilo ni bilo popravljeno v popolnosti.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Konkretni postopek se je vodil po določbah postopka v sporih majhne vrednosti.1 Sodba s katero je končan spor v takšnem postopku, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Toženec pa s pritožbo graja ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar je v tovrstnih sporih nedovoljen pritožbeni razlog. Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa nista dovoljena pritožbena razloga v postopku v sporu majhne vrednosti.

6. Pritožbeno sodišče je tako vezano na ugotovljeno dejansko stanje: – da je med pravdnima strankama prišlo do sklenitve podjemne pogodbe v zvezi s popravilom osebnega vozila toženca, poškodovanega v škodnem dogodku dne 5. 10. 2017, – da se je toženec zavezal poravnati stroške popravila, ki presegajo obveznost zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, – da je tožnik posel opravil, stroški popravila pa so znašali 1.966,54 EUR, – da je zavarovalnica poravnala stroške v višini 1.098,28 EUR, – da je za razliko 868,26 EUR tožnik tožencu dne 3. 11. 2017 izstavil račun, z zapadlostjo 11. 11. 2017, – da toženec računa ni poravnal. 7. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje na podlagi določil o podjemni pogodbi (619. člen do 648. člen Obligacijskega zakonika-OZ), materialnopravno pravilno tožbenemu zahtevku ugodilo. Tožnik kot podjemnik je dogovorjeni posel opravil, toženec kot naročnik pa je storitev dolžan plačati (619. člen OZ), v konkretnem primeru v skladu z dogovorom (9. člen OZ), stroške popravila, ki so presegli obveznost zavarovalnice po zavarovalni pogodbi.

8. V zvezi z grajanjem napak pri opravljenem delu, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da toženec ne samo, da ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu, temveč je z uveljavljanjem napak šele v tej pravdi, zamudil tudi vse predvidene roke iz 633. in 634. člena OZ, zato teh ugovorov pri svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo.

9. Pritožbene navedbe so torej neutemeljene in ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo tistih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil, glede priglašenih stroškov tožnika pa je sodišče na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP odločilo, da te stroške nosi sam.

1 Spori majhne vrednosti so po določbah 30. poglavja ZPP spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR.