Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
19.1.1999
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe V. Z. iz P. na seji senata dne 19. januarja 1999
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba V. Z. zaradi dolgotrajnosti kazenskega postopka v zadevi K 205/95 Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu se zavrže.
1.Pritožnik je dne 23.11.1998 na Ustavno sodišče podal vlogo, naslovljeno "ustavna pritožba zaradi varstva pravice iz 23. člena Ustave". V njej je navedel, da naj bi bil "pripor neupravičen, obtožnica št. K 205/95 z dne 29.6.1994 in z dne 20.11.1998 pa popolnoma spavšalizirana in namišljena". Dne 14.12.1998 je vlogo dopolnil. V dopolnitvi navaja, da naj bi mu bila "na glavni obravnavi dne 8.12.1998 ponovno kršena pravica iz 23. člena Ustave in človekove pravice ter svoboščine". Po njegovem mnenju naj bi šlo za vnaprej dogovorjen sodni proces, zato naj bi sodni senat zavrnil nekatere njegove predloge, pri sojenju pa naj ne bi upošteval pravnih pravil in načela pravičnosti. Zato zahteva, da se mu dovoli, da ima v kazenskem postopku svojega zagovornika, ki ne bo na stroške države, zahteva tudi izločitev sodnice in izločitev državne tožilke.
Meni tudi, da naj bi šlo v primeru K 205/95 za civilni spor in ne za kazenski postopek.
2.Navedeni vlogi sta bili tako pomanjkljivi, da ju Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti, zato je z dopisom z dne 16.12.1998 pritožnika pozvalo, da vlogi dopolni v skladu z določbami 50. do 53. člena Zakona o Ustavnem sodišču. V dopisu mu je bila pojasnjena tudi pravna pot uveljavljanja kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
3.Z dopisom z dne 28.12.1998 je pritožnik Ustavnemu sodišču posredoval dopolnitev ustavne pritožbe. V vlogi ponovno navaja, da uveljavlja kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave v kazenskem postopku na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu ter sprašuje in prosi, da Ustavno sodišče v skladu s svojimi pristojnostmi odloči o sledečih konkretnih vprašanjih: 1. ali ima pravico do ugovora na obtožnico; 2. ali ima pravico zahtevati, da sodišče predhodno reši subsidiarni obtožni predlog; 3. ali mora v novem postopku razpravljajoče sodišče spoštovati sklep pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe in ali ima s tem v zvezi pravico do sodnega izvedenca; 4. ali ima pravico do svojega odvetnika namesto postavljenega s strani sodišča; 5. ali ima pravico do izločitve predsednice sodnega senata; 6. ali ima pravico do pravičnega sodnega postopka in ali ima pravico govoriti in z dostopnimi dokazi dokazovati, da ni kriv. Meni, da je uporabil vsa pravna sredstva.
4.Iz ustavne pritožbe in njenih prilog je razvidno, da je zoper pritožnika uveden kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj po prvem odstavku in po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 217. člena (goljufija) Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94). V zvezi z navedenim postopkom je bil pritožnik tudi v priporu. Zoper sklep o odreditvi pripora in zoper sklepe o podaljšanju pripora je vložil dve ustavni pritožbi, o katerih je Ustavno sodišče že odločalo (zadeva Up 155/95 in Up 37/97). O navedeni kazenski zadevi je bilo na prvi stopnji enkrat že odločeno (22.2.1995), vendar je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. V novem postopku je to sodišče razpisalo glavno obravnavo za dne 8.12.1998.
5.Pritožnik izrecno zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave v kazenskem postopku. Navedeni člen Ustave določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Kljub obsežnim navedbam pritožnik konkretno ne utemeljuje, s čim naj bi mu sodišče kršilo pravico do sodnega varstva. Iz prilog k ustavni pritožbi pa je razvidno, da naj bi šlo za dolgotrajen kazenski postopek, ki je v fazi glavne obravnave. Določba 23. člena Ustave posamezniku zagotavlja tudi pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Na kazenskem področju tako zagotavlja posamezniku, zoper katerega je bil uveden kazenski postopek, da bo ta v razumnem roku končan s pravnomočno odločitvijo sodišča.
S tem pa bo posameznik rešen bremena negotovosti in določenih posledic, ki jih ima zanj uvedeni kazenski postopek.
6.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Glede na navedeno ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja (neaktivnost sodišča, ko je sam kazenski postopek še v teku) ni možna. Kljub temu pa Ustava zagotavlja tudi sodno varstvo pravice do sojenja v razumnem roku. O zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika tako po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97) je za navedeni postopek pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu pa je, ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS, mogoče vložiti ustavno pritožbo.
7.Pritožnik v ustavni pritožbi, kljub izrecnemu opozorilu Ustavnega sodišča, ni izkazal, da bi navedena pravna sredstva izčrpal, zato je bilo treba njegovo ustavno pritožbo zavreči.
8.Vsebina navedb v obravnavani ustavni pritožbi pa terja še pojasnilo, da Ustavno sodišče ni pristojno za nudenje pravne pomoči v konkretnih sodnih postopkih. Iz prilog k ustavni pritožbi je razvidno, da ima pritožnik zagovornika, ta pa je upravičen storiti v korist obdolženca vse, kar sme po zakonu storiti obdolženec sam, med drugim tudi vlagati predvidena pravna sredstva. Nedvomno pa je tudi pravi naslov za vprašanja obdolženca, ki jih je ta zastavil Ustavnemu sodišču in zadevajo njegove pravice v kazenskem postopku.
9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana, sodnik dr. Zvonko Fišer in sodnica dr. Miroslava Geč - Korošec.
Predsednica senata:
dr. Mirjam Škrk