Jedro

Sporni izvid ni bil izdelan za potrebe te pravde. Pridobil ga je končni kupec (hrvaško podjetje C. d. o. o), ki je podvomil v kvaliteto dobavljene barve. Zato ni mogoče sprejeti stališča, da je v obravnavanem primeru nastopila situacija, ko je zasebni dajalec mnenja delal po strankinih navodilih in v njeno korist. Prav ta položaj, v katerem bi lahko bilo ogroženo načelo kontradiktornosti, pa varuje (prej omenjena) praksa Vrhovnega sodišča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil razveljavljen sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0006 Ig 2004/00638 z dne 2. 7. 2004 v 1. in 3. točki izreka ter zavrnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 72.236,01 EUR s pripadajočimi obrestmi in stroški. Z zahtevkom za plačilo tega zneska je tožeča stranka uveljavljala plačilo računov za dobavljeno blago po prodajni pogodbi, sklenjeni med strankama.

2. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje, potem ko je bilo njenemu predlogu za dopustitev revizije ugodeno, vložila pravočasno revizijo. Z njo je uveljavljala vse revizijske razloge iz prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču je prvenstveno predlagala spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo pritožbi, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih s povrnitvijo stroškov celotnega postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

4. S sklepom III DoR 74/2011-6 z dne 7. 9. 2011 je bila revizija dopuščena glede vprašanja: Ali sta sodišči nižjih stopenj smeli kot dokaz upoštevati izvedensko mnenje, ki ga je tožena stranka pridobila pred pravdo, tožeča stranka pa na njegovo uporabo v pravdi ni pristala?

5. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Relevantno dejansko stanje

6. Sodišči druge in prve stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - pravdni stranki sta sklenili pogodbo št. 2/03-SB z dne 6. 3. 2002 (v nadaljevanju prodajno pogodbo), na podlagi katere je tožnica toženki dobavila blago – belo in rumeno barvo za barvanje cestišč V., kristale V. ter razredčilo; - tožnici je bilo ob sklepanju pogodbe znano, da je bilo blago namenjeno za nadaljnjo prodajo na Hrvaško; - dobavljeno blago ni bilo ustrezno – nočna vidljivost oznak na cestišču, ki so bile pobarvane z dobavljeno barvo, je bila nezadovoljiva; - odsevnosti barve ni bilo mogoče preveriti ob samem prevzemu; napake barve so se pokazale šele ob njeni uporabi na cestišču; - tožnica ni uspela dokazati dejstva, da naj bi bila neustreznost barve posledica toženkinega napačnega nanosa; - toženka je napake grajala v roku dveh oziroma treh mesecev od dobave; a takoj naslednji dan (12. 6. 2002), ko jo je hrvaško podjetje C. d. o. o. na to opozorilo; - toženka je pustila tožnici primeren rok za izpolnitev pogodbe.

Presoja utemeljenosti revizije

7. Sodišči nižjih stopenj sta tožbeni zahtevek zavrnili na podlagi presoje, da je dobavljeno blago imelo skrite napake, ki so bile pravočasno in pravilno grajane (drugi odstavek 16. člena prodajne pogodbe v zvezi s tretjim odstavkom 461. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ). Ker tožnica tudi v dodatnem roku ni izpolnila pogodbe, je bila ta razvezana po samem zakonu (471. člen OZ), pogodbeni stranki pa sta bili s tem prosti svojih obveznosti. Po presoji sodišč nižjih stopenj tako tožeča stranka neutemeljeno zahteva plačilo dobavljene barve.

8. Ugotovitev dejstva, da je blago imelo skrite napake, sta sodišči nižjih stopenj oprli(1) na „mnenje Zavoda za prometno signalizacijo (IGH)“, iz katerega izhaja, da je bila nočna vidljivost oznak na cestišču, ki so bile pobarvane z dobavljeno barvo, nezadovoljiva. Tožeča stranka v reviziji zagovarja stališče, da sodišči nižjih stopenj ne bi smeli upoštevati spornega predpravdnega izvedenska mnenja kot dokaznega gradiva. Opozarja, da po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča(2) zasebno izvedensko mnenje, ki ga ena stranka pridobi pred začetkom pravde, ni dokazna listina, temveč ima zgolj naravo strankinih navedb.

9. Vrhovno sodišče ob navedenem pripominja, da pri spornem predpravdnem izvedenskem mnenju, v zvezi z katerim je bilo dopuščeno revizijsko vprašanje, ne gre za mnenje Instituta za građevinarstvo Hrvatske (izvedensko mnenje IGH), na katerega se (očitno po pomoti) sklicuje revidentka. Izvedenskega mnenja te institucije namreč ni v sodnem spisu (niti med vlogami niti med prilogami)(3).

10. Če je revidentka morebiti imela v mislih mnenje Zavoda za prometno signalizacijo, na katerega se sklicujeta sodišči nižjih stopenj, in uporabi katerega je v postopku pred sodiščem prve stopnje nasprotovala, pa njeni revizijski očitki niso utemeljeni. Kot prvo, pri listini Zavoda za prometno signalizacijo ne gre za izvedensko mnenje, temveč za izvid subjekta, ki je opravljal meritve nočne vidljivosti. V listini so namreč navedena dejstva (rezultati meritev), ki jih je pri pregledu cestišča ugotovila (zaznala) za to pooblaščena oseba. Ne vsebuje pa ta listina nobene ocene s stališča določene stroke oziroma odgovora na vprašanja z uporabo strokovnega znanja, s katerim sodišče ne bi razpolagalo. Kot drugo, sporni izvid ni bil izdelan za potrebe te pravde. Pridobil ga je končni kupec (hrvaško podjetje C. d. o. o), ki je podvomil v kvaliteto dobavljene barve. Zato ni mogoče sprejeti stališča, da je v obravnavanem primeru nastopila situacija, ko je zasebni dajalec mnenja delal po strankinih navodilih in v njeno korist. Prav ta položaj, v katerem bi lahko bilo ogroženo načelo kontradiktornosti, pa varuje (prej omenjena) praksa Vrhovnega sodišča. In kot zadnje (tretje), tožnica sami pravilnosti izvedenih meritev ni nasprotovala. Navajala je le, da sklicevanje toženke na analizo Zavoda za prometno signalizacijo po njenem mnenju ni „relevantno“, ker se je sporna analiza nanašala le na vidljivost barve (ki naj bi bila po (nedokazanih) trditvah tožnice posledica slabega nanosa), ne pa na njeno kvaliteto (glej list. št. 41 in 52).

Odločitev revizijskega sodišča

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da v mejah vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena, razlogi, zaradi katerih je vložena, niso podani. Zato je revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

12. Odločitev o stroških revizije temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama krije svoje stroške (II. točka izreka).

Op. št. (1): Glej šesti odstavek na 2. strani in prvi odstavek na 3. strani drugostopenjske sodbe.

Op. št. (2): Glej na primer odločbe VS RS II Ips 200/2005 z dne 7. 12. 2006, II Ips 790/2006 z dne 26. 2. 2009 in III Ips 381/2009 z dne 3. 9. 2009. Op. št. (3): Pod prilogo B26 se nahaja le račun Inštituta za gradbeništvo Hrvaške, ki ga je za laboratorijsko analizo barve izstavil podjetju Cesting d. o. o.