Jedro

Zatrjevanje lastninske pravice na deležu nepremičnine, ki naj bi sicer spadala v zapuščino, predstavlja novo dejstvo. Druga dedinja nima pravnega interesa za pritožbo.

Izrek

Pritožbi A. B. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba D. V. se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine, v katero spada 2/3 vl. št. 1362 k.o. ..., HK PBS št. 0049120/78 in 380 delnic Atena dve, v napovedani vrednosti 5.000.000,00 SIT. Kot dedinje je na osnovi zakonitega dedovanja razglasilo zapustnikovo ženo A. B., ter njegovi hčeri M. B. in D. V., vsako do 1/3 zapuščine. D. V. je svoj dedni delež odstopila A. B., tako da le-ta deduje 2/3 zapuščine, M. B. pa 1/3. Zoper ta sklep se kot dedinji pritožujeta A. B. in D. V. in sicer zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka in novo odločanje. Navajata, da je bila nepremičnina pod vl. št. 1362 k.o. ..., katere z.k. telo II tvori hiša in zgradbe, stoječe na parc. št. 2451/47 iste k.o., pridobljena v času trajanja zakonske zveze med zapustnikom in njegovo ženo - dedinjo A. B.. Lastninska pravica na celotnem vložku je bila vpisana na ime zapustnika J. B.. Dne 22.4.1986 je zapustnik z darilno pogodbo in s pogodbo o priznanju solastninskega deleža ter z vednostjo in soglasjem svoje žene razpolagal z nepremičnino vl. št. 1362. k.o. ... v korist svoje hčerke M. B. tako, da je nanjo prenesel solastninski delež do 1/3 nepremičnine. Šlo je torej za razpolaganje obeh zakoncev in tako ostaja delež vdove A. B., ki je bil pridobljen z delom v času trajanja zakonske zveze in zato ne spada v zapuščino, 1/3 sporne nepremičnine. Tako spada v zapuščino po pokojnem J. B. le 1/3 nepremičnine vl. št. 1362 k.o. ... in ne 2/3 kot ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz pritožbe tudi izhaja, da obe hčerki materin lastninski delež na nepremičnini priznavata. Nadalje pritožnici navajata, da sta prava nevešči osebi, v postopku pa dedinje niso bile posebej pozvane oziroma vprašane, ali uveljavljajo kakršnekoli izločitvene zahtevke glede premoženja, ki ne spada v zapuščino.

Pritožnici sta bili zmotno prepričani, da bo sodišče samo upoštevalo delež A. B. na sporni nepremičnini, brez posebnega zahtevka po izločitvi. Zaradi vsega navedenega je po mnenju pritožnic dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, saj navedena dejstva v postopku na prvi stopnji niso bila ugotovljena.

Pritožba A. B. je utemeljena, pritožba D. V. pa je nedovoljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica A. B. v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, kar utemeljuje njeno pritožbeno trditev, da je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, nepopolno ugotovljeno. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno takrat, kadar na to kažejo nova dejstva in novi dokazi (2. odst. 355. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju ZPP v zvezi s čl. 163. Zakona o dedovanju - ZD). Zatrjevanje lastninske pravice na deležu nepremičnine, ki naj bi sicer spadala v zapuščino, pridobljena pa naj bi bila na osnovi vloženega dela v času trajanja zakonske zveze z zapustnikom, predstavlja takšno novo dejstvo, katerega upoštevanje bi po mnenju pritožbenega sodišča lahko vplivalo na drugačno odločitev sodišča prve stopnje. Izpodbijani sklep je bilo tako potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. odst. 370. čl. ZPP v zvezi s čl. 162 in 163 ZD).

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno ugotoviti obseg zapuščine, predvsem, kolikšen delež sporne nepremičnine vl. št. 1362 k.o. ... spada v zapuščino. V ta namen bo potrebno najprej vpogledati podatke v zemljiški knjigi glede sporne nepremičnine, kar doslej ni bilo storjeno. Na novi zapuščinski obravnavi bo moralo obravnavati v pritožbi navajane ugovore, nato pa o stvari ponovno odločiti, upoštevaje izjave dedinj in določbe ZD.

Sodišče druge stopnje je pritožbo D. V. zavrglo, ker je nedovoljena (čl. 358/3 ZPP). Nedovoljena je med drugim pritožba, za katero pritožnik nima pravnega interesa. D. V. s pritožbo zase ne zahteva nobene pravice niti ne trdi, da je z izpodbijanim sklepom bilo odločeno v njeno škodo. V pritožbi se samo pridružuje stališču A. B. v zvezi z njenimi zahtevki. Zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o dedovanju, zaradi česar je njena pritožba nedovoljena (3. odst. 358. čl. ZPP). Iz tega razloga jo je sodišče druge stopnje zavrglo.