Jedro

Prijaviteljeva sredstva, torej tista, ki jih priskrbi prijavitelj, so namenjena kritju vseh stroškov tekmovanja oziroma stroškov celotnega tekmovanja. Upravičeni stroški, ki jih uveljavlja, pa so le del vseh stroškov in zanje se ne smejo (hkrati) porabiti kotizacije. Z drugimi besedami, po pravilih obravnavanega Razpisa, lahko prijavitelj s kotizacijami poravna preostale upravičene stroške tekmovanj, le tistih upravičenih, za katera kandidira na Razpisu, ne sme. Za plačilo slednjih pride v poštev tako imenovana prepoved dvojnega financiranja, katere cilj je, da se prepreči, da za določene upravičene stroške prijavitelj pridobi tako razpisna sredstva, kot kotizacije. To je smiselno in smotrno ter v tem pomenu se tudi uresniči načelo namenske porabe sredstev državnega proračuna (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljevanju: Zavod) je sklenil, da tožeča stranka ni upravičena do sredstev za sofinanciranje državnega tekmovanja iz znanja logike za dijake in študente v šolskem letu 2016/2017. Med upravičene stroške tekmovanja je neosnovano uvrstila 15.778,30 EUR (9.350,00 EUR je bilo le ocenjenih, za 6.428,30 EUR pa ni predložila verodostojnih listin oziroma niso bili upravičeni). Vsota kotizacij prijavnin je zato presegla upravičene stroške tekmovanja za 1.545,20 EUR. Veljala je namreč prepoved dvojnega financiranja. Ministrstvo za izobraževanje, znanje in šport (v nadaljevanju: Ministrstvo) je pritrdilo Zavodu.

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

2. Z opisanimi odločitvami se tožeča stranka ni strinjala. V tožbi je pojasnila, da kotizacije niso bile poravnane s strani srednjih šol, temveč je šlo za prenakazilo plačil dijakov oziroma njihovih staršev. To je zasebni vir, prepoved dvojnega financiranja pa se nanaša na sredstva iz javnih virov. Vsi stroški so bili povezani s tekmovanjem. V izpodbijanih sklepih je izostala obrazložitev glede očitkov o neenaki obravnavi in neupravičenih stroških ter dokazilih. Sklep z dne 27. 7. 2018 ni izdal pristojen organ, Zavod pa ni pozval tožeče stranke k dopolnitvi svoje vloge in k izjasnitvi o stroških. Teh pomanjkljivosti ni odpravilo niti Ministrstvo.

3. V odgovoru na tožbo je tožena stranka poudarila, da se prepoved dvojnega financiranja nanaša tudi na kotizacije. Če drugi viri presegajo upravičene stroške, prijavitelj ni upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa. Pri tem je vseeno ali so to javna ali zasebna sredstva. Dokazno breme izpolnjevanja pogojev javnega razpisa sloni na prijavitelju. Ta je dolžan predložiti dokumentacijo, njeno dopolnitev pa Zavod zahteva le, če vloga ni popolna ali dokazilo ni jasno. Tako ocena stroškov ni zadoščala za izplačilo sredstev iz javnega razpisa. Z njo upravičenost stroškov ni bila dokazana. Enako velja za plačila pavšalov; ti bi morali biti v neposredni povezavi s posameznim tekmovanjem, tožeča stranka pa bi morala izkazati še, kolikšen del teh stroškov je bil nujno potreben za izvedbo določenega tekmovanja.

4. V nadaljnjih vlogah sta stranki podrobneje predstavili svoja naziranja.

**Sojenje po sodnici posameznici**

5. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

6. Za rešitev tega upravnega spora je bistvena razlaga materialnega prava ter presoja, ali je tožena stranka zadostno obrazložila svojo odločitev. Ne odpirajo se pomembne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Senat je zato presodil, da je izpolnjena predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 in sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 16. 2. 2023).

7. Stranki tej odločitvi nista oporekali (listovna številka spisa 52).

**Dokazni postopek**

8. V tožbi lahko tožeča stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).

9. Predloga revizijskega poročila sistem dela z nadarjenimi in sistem šolskih tekmovanj številka 320-2/2018/62 z dne 15. 10. 2020 (priloga A8), sodišče ni vzelo v obzir (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Oblikovan je bil namreč po izdaji izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).2

10. Podobno velja za listine tožene stranke: Pravilnik o tekmovanju iz znanja logike (priloge B4, B6, del priloge B7), Razpis 30. državnega tekmovanja iz znanja logike (priloga B5, del priloge B7) in Vloga za sofinanciranje Prirodoslovnega društva Slovenije z dne 1. 9. 2017 (priloga B8). Tožena stranka ni izkazala, da teh dokazov upravičeno ni uspela predložiti v postopku izdaje upravnega akta; izostala je njena razlaga, zakaj jih ni ponudila že v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).3

11. Sodišče pa je prebralo ostale listine, ki sta jih stranki izročili (A1 do A16, B1 do B3, B5, B7 z izjemo Razpisa 30. državnega tekmovanja iz znanja logike ter upravni spis številka 700-69/2020/2).

**K I. točki izreka**

12. Tožba ni utemeljena.

13. Tožbene navedbe je mogoče strniti v sledeče očitke. Tožeča stranka prepričana, da je bila prepoved dvojnega financiranja v javnem razpisu omejena na druge javne finančne vire. Mednje niso sodile kotizacije dijakov. Po njeni oceni je obrazložitev sklepov in odločbe pomanjkljiva. Ne Zavod, ne Ministrstvo, se nista opredelila do trditev o neenaki obravnavi, upravičenih stroških ter dokazilih zanje.

**Materialno pravo**

14. Sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, med drugim tudi sredstva za tekmovanja učencev, vajencev in dijakov ter študentov višjih šol in za posebne oblike dela z nadarjenimi, se zagotavljajo iz državnega proračuna (štirinajsta alineja sedmega odstavka 81. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja; v nadaljevanju: ZOFVI4).

15. Sestavo, pripravo in izvrševanje državnega proračuna pa ureja Zakon o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF; prvi odstavek 1. člena ZJF5). Ta v drugem odstavku 2. člena in 7. členu predpisuje namensko porabo sredstev. Tako se sredstva proračuna uporabljajo le za namene, določene z zakoni oziroma občinskimi odloki ter drugimi predpisi.

16. V času sprejetja in potrditve Razpisa za sofinanciranje stroškov šolskih tekmovanj v šolskem letu 2015/2016 in v šolskem letu 2016/2017 (v nadaljevanju: Razpis6) je (še) veljal Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj (v nadaljevanju: Pravilnik7). Bil je podlaga Razpisa.8 Ker je vseboval kriterije in merila za sofinanciranje (1. člen Pravilnika) je sodišče (tudi) naj oprlo razlago pogojev Razpisa.

17. Po omenjenem Pravilniku je prijavitelje v izbirni postopek uvrstila Strokovna komisija, na podlagi razpisanih kriterijev. Izpolnjevanje slednjih je moral ustrezno dokazati prijavitelj (15. člen Pravilnika). Dodeljena sredstva so se lahko porabila le za upravičene stroške organizacije in izvedbe tekmovanja, ki so bili dokazani z verodostojnimi listinami, naslovljenimi na prejemnika (prvi odstavek 26. člena Pravilnika).

18. Razpis je med pogoje in kriterije za kandidiranje uvrstil prepoved dvojnega financiranja: prijavitelj lahko vloži vlogo za sofinanciranje, če za upravičene stroške tekmovanj, ki jih uveljavlja v okviru Razpisa, ni in ne bo prejel sredstev iz kotizacij in drugih javnih virov financiranja (točka 3. 0.)).

**Nosilni razlogi sodišča**

19. Sklepa, številki 6030-4/2018-3 z dne 26. 6. 2018 in 6030-4/2018-10 z dne 27. 7. 2018 je sodišče štelo za enotno odločitev Zavoda o izidu razpisa sofinanciranja stroškov šolskih tekmovanj v letu 2016/2017. Ugovor nepristojnosti organa zato ni umesten. Na prvi stopnji je odločal Zavod, na drugi pa Ministrstvo.9

20. Osrednji tožbeni očitek se je vrtel okoli tolmačenja prepovedi dvojnega financiranja, vsebovane v točki 3. o.) Razpisa. Tožeča stranka je ponovila, da to pravilo ne velja za kotizacije, ker nimajo značaja javnih sredstev, tožena stranka pa je vztrajala, da so kotizacije vir sredstev za financiranje upravičenih stroškov.

21. Ni dvoma, da besedilo točke 3. o.) Razpisa vsebuje izrecno prepoved financiranja uveljavljanih10 upravičenih stroškov iz naslova kotizacij. Tega ne spremeni sledeči zapis „_in drugih javnih virov financiranja_“, niti zahteva, da mora imeti prijavitelj zagotovljen del sredstev za organizacijo in izvedbo tekmovanja (točka 3. g.) Razpisa). Namen Razpisa je sofinanciranje šolskih tekmovanj (točka 1. Razpisa), kar seveda pomeni, da je določen del sredstev za organizacijo in izvedbo tekmovanj, zagotovil prijavitelj sam. To velja tudi za tožečo stranko.

22. Na drugi strani presoja, ali so kotizacije javni vir financiranja, niti ni pravno odločilna. Ključno je, da je Razpis prepovedal kritje uveljavljanih11 upravičenih stroškov s kotizacijami. V tem pogledu ni v nasprotju s točko 3. g.). Ta je namreč odsev namena Razpisa (sofinanciranje) in od prijavitelja terja, da del sredstev za tekmovanje pridobi sam. Pravila Razpisa pa preprečujejo, da bi prijavitelj pridobil kotizacije in dodeljena sredstva za pokritje taistih upravičenih stroškov.

23. Prijaviteljeva sredstva, torej tista, ki jih priskrbi prijavitelj, so namenjena kritju vseh stroškov tekmovanja oziroma stroškov celotnega tekmovanja. Upravičeni stroški, ki jih uveljavlja, pa so le del vseh stroškov in zanje se ne smejo (hkrati) porabiti kotizacije. Z drugimi besedami, po pravilih obravnavanega Razpisa, lahko prijavitelj s kotizacijami poravna preostale upravičene stroške tekmovanj, le tistih upravičenih, za katera kandidira na Razpisu, ne sme. Za plačilo slednjih pride v poštev tako imenovana prepoved dvojnega financiranja, katere cilj je, da se prepreči, da za določene upravičene stroške prijavitelj pridobi tako razpisna sredstva, kot kotizacije. To je smiselno in smotrno ter v tem pomenu se tudi uresniči načelo namenske porabe sredstev državnega proračuna (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI).

24. Dalje, tožbene navedbe glede višine uveljavljanih upravičenih stroškov niso osnovane. Zavod je tako v sklepu 6030-4/2018-3 z dne 26. 6. 2018 (druga, tretja in četrta stran), kot v sklepu 6030-4/2018-10 z dne 27. 7. 2018 (peta in šesta stran) jasno opredelil predpostavke in višino uveljavljanih stroškov po posameznih postavkah. Sodišče zato dodaja le, da je del dokumentacije za oddajo vloge za sofinanciranje šolskega tekmovanja (tudi) sama Vloga za sofinanciranje - prijavni obrazec 2016/2017 (v nadaljevanju: Prijavni obrazec). Priloga slednjega so dokazila o upravičenih stroških (stran 4 Prijavnega obrazca). Povedano nedvoumno kaže, da je morala tožeča stranka skupaj s Prijavnim obrazcem, izročiti tudi dokaze nastalih upravičenih stroškov (pogodbe, račune, potrdila o plačilih in podobno).12 Medtem, ko je za zahtevanih 9.350,00 EUR pojasnila, da je to njena ocena stroškov, pa iz predloženih računov za 6.428,30 EUR Zavod ni našel povezave med opravljenimi storitvami in tekmovanjem (nekatere storitve oziroma izdelki so bili nudene pred oziroma po tekmovanju, za druge ni jasno kateri del storitev je bil namenjen tekmovanju).

25. Naslovno sodišče tako soglaša, da ocena stroškov13 ne predstavlja dokazila v pomenu Razpisa. Kot rečeno, je na strani 4 Prijavnega obrazca zahtevana priloga - dokazila o upravičenih stroških.14 Ta so v oklepaju primeroma našteta (kopije računov, pogodb in tako naprej). Gola ocena stroškov tožeče stranke zato ni zadostila pogoju predložitve dokazil o upravičenih stroških. Ne gre spregledati, da je bilo tekmovanje zaključeno in da bi tožeča stranka lahko izkazala dejansko nastale upravičene stroške. Podobno velja tudi za preostalo zavrnjeno vsoto (6.428,30 EUR). Izostalo je namreč pojasnilo, kateri stroški točno so nastali v zvezi s tekmovanjem in pa kdaj. Določeni računi so bili splošni in se iz njih ni dalo razbrati, ali in kateri del storitev se nanaša na tekmovanje; drugi računi pa so bili izdani za storitve ali izdelke, ki so bile opravljene oziroma dobavljeni pred ali po tekmovanju (na primer: prehrambeni proizvodi teden dni po zaključku tekmovanja). V tej luči je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.

26. Na tem mestu sodišče še pripominja, da je sodna presoja odločitev o dodelitvi javnih sredstev omejena. Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je že večkrat postavilo na stališče, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko sodi le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.15 Sodišče tudi tehta ali so bili kriteriji za ocenjevanje dovolj jasni in določni ter uporabljeni.16 V pričujoči zadevi je tako sklenilo, da je Zavod pravilno ocenil dana dokazila upravičenih stroškov.

27. V oziru na povedano, tožbene navedbe o neobrazloženosti, nimajo teže. Zavod je posamezne uveljavljane stroške in dokazila zanje razčlenil in za njihovo zavrnitev podal svoje razloge.17 Enako velja za obrazložitev Ministrstva glede neenake obravnave. Na straneh 7 in 8 odločbe številka 021-30/2020/5 z dne 9. 9. 2020 se je podrobno ukvarjalo z argumenti tožeče stranke o neenakosti in jih vse zavrnilo. S tega vidika do kršitev pravil postopka ni prišlo.

28. Kar pa se tiče očitanega neenakega obravnavanja sodišče opozarja na naslednje. V javnih razpisih se pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije18 odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.19 Tožeča stranka je vztrajala, da neenaka obravnava izhaja iz dejstva, da ni bila pozvana k dopolnitvi vloge in k izjasnitvi o stroških kot ostali prijavitelji v razpisnem postopku. V podkrepitev te trditve je predložila Uradni zaznamek Zavoda z dne 8. 10. 2017 (v nadaljevanju: Uradni zaznamek; priloga A17). Toda iz te listine ni vidno, na kateri razpis se nanaša (ali gre za predmetni Razpis). Poleg tega je Zavod štel, da Društvo A. (v nadaljevanju: Društvo), ni opredelilo višine prijavnine (za vsako tekmovanje posebej) ter da potni nalog z dne 18. 4. 2017 ni jasen. Slednji je bil dopolnjevan in dvakrat datiran (18. 4. 2017 in 8. 5. 2017). V tem okviru je Zavod naložil Društvu, da navede natančne zneske stroškov in izroči kopijo korektnih potnih nalogov. Tožeča stranka pa ni bila v enakem položaju, ni šlo za to, da ne bi navedla točne višine prijavnine oziroma predložila nejasne potne naloge. Njene priloge so bile razumljive in popolne, zato jih je Zavod tudi ocenil.20

29. Pravna teorija in sodna praksa sta si že dlje časa enotni, da je dokazno breme (praviloma) na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva (prvi odstavek 22. člena ZUS-1, prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP).21 Tožena stranka je zanikala neenako obravnavo. To pomeni, da se je trditveno in dokazno breme, prevalilo na tožečo stranko. Slednja zatrjevane neenake obravnave ni dokazala. Vsebina Uradnega zaznamka ni take narave, da bi omogočala tak sklep. Še drugače, Uradni zaznamek ni potrdil navajanj tožeče stranke; sodišče zato njenim navedbam v tej smeri ni sledilo.

30. Izpodbijana odločba je torej pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

31. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 3 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 12/1996 z dne 29. 2. 1996, 23/1996 z dne 29. 4. 1996, 64/2001z dne 3. 8. 2001, 108/2002 z dne 12. 12. 2002, 34/2003 z dne 10. 4. 2003, 79/2003 z dne 12. 8. 2003, 65/2005 z dne 12. 8. 2003, 129/2006 z dne 12. 12. 2006, 36/2008 z dne 11. 4. 2008, 58/2009 z dne 11. 8. 2009, 64/2009 z dne 10. 8. 2009, 65/2009 z dne 14. 8. 2009, 20/2011 z dne 18. 3. 2011, 47/2015 z dne 30. 6. 2015, 46/2016 z dne 30. 6. 2016, 49/2016 z dne 8. 7. 2016 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-68/98-42 z dne 22. 11. 2001 ter U-I-269/12-24 z dne 4. 12. 2014. Gre za različico, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe. 5 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 79/1999 z dne 30. 9. 1999, 124/2000 z dne 29. 12. 2000, 79/2001 z dne 10. 10. 2001, 30/2002 z dne 5. 4. 2002, 109/2008 z dne 19. 11. 2008, 49/2009 z dne 29. 6. 2009, 107/2010 z dne 29. 12. 2010, 14/2013 z dne 15. 2. 2013, 1010/2013 z dne 9. 12. 2013 in 13/2018 z dne 28. 2. 2018. Gre za različico, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe. 6 Soglasje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je bilo dano 9. 5. 2016. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 64/2016 z dne 14. 10. 2016. 7 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 31/2008 z dne 28. 3. 2008. 8 Uvodni odstavek Razpisa. 9 Primerjaj sodbo naslovnega sodišča I U 267/2020 z dne 17. 8. 2020, 10. točka. 10 Torej tistih, za katerih zahteva sredstva iz Razpisa. 11 Podčrtalo sodišče. Ni šlo za vse upravičene stroške, temveč le za tiste, ki jih je tožeča stranka priglasila na Razpis. 12 Glede na to, da je pravna narava odločanja o dodelitvi sredstev po Razpisu druga javnopravna stvar, se po 4. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP; Uradni listi Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013) pravila upravnega postopka smiselno uporabljajo. Tako je tudi po smiselni uporabi ZUP tožeča stranka dolžna predložiti ustrezne dokaze (drugi odstavek 140. člena ZUP). Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017, 15. točka. 13 Šlo je za uveljavljanih 9.350,00 EUR. 14 Prijavni obrazec je bil oblikovan na podlagi Pravilnika, ki sicer v času objave Razpisa ni več veljal, je pa vseboval zahtevo, da mora prejemnik dokazati upravičene stroške z verodostojnimi listinami, ki se glasijo nanj (15. člen in prvi odstavek 26. člena Pravilnika). 15 Glej sklepe X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, 12. točka, X Ips 299/2014 z dne 18. 8. 2014, 12. točka, X Ips 305/2012 z dne 11. 12. 2013, 13. točka in številne druge. Primerjaj še sodbo I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, 10. točka. 16 Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 725/2008 z dne 14. 12. 2010, 9. točka. 17 V prejšnji točki je sodišče naštelo strani sklepov, kjer je so podani ti razlogi. 18 Uradni listi Republike Slovenije, številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 19 Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, 11. točka. 20 Smiselno primerjaj vsebino 67. člena ZUP. 21 Predmet dokazovanja so namreč tudi tako imenovana negativna dejstva, to so trditve, da dejstva z določeno vsebino ne obstajajo. Glej sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-204/15-6 z dne 3. 3. 2016 pod opombo 7 in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opravilna številka II 751/2006 z dne 28. 1. 2009, 9. točka. Primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, I Up 230/2017 z dne 8. 11. 2017.