22. 6. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Jova Šuputa, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 22. junija 2011

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 3149/2008-2404 z dne 3. 2. 2009 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 19. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 ­– uradno prečiščeno besedilo) in 11. člena Zakona o tržni inšpekciji (Uradni list RS, št. 20/97) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnik oziroma pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeno sodbo, s katero mu je bila zaradi prekrška po drugem odstavku 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) izrečena globa. Zatrjuje kršitev 2., 22., 25., 28., 34., 35. in 37. člena Ustave. Predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe. Predlog utemeljuje z navedbami, da ustavna pritožba odpira pomembna ustavnopravna vprašanja. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 19. člena ZIN in 11. člena Zakona o tržni inšpekciji (v nadaljevanju ZTI).

Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za tak akt tudi gre v obravnavani zadevi. Pritožnik sicer predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS, vendar Ustavno sodišče tega predloga ni presojalo. Pritožnik namreč v ustavni pritožbi uveljavlja očitke o kršitvah človekovih pravic in protiustavnosti določb ZIN in ZTI, ki pa jih vsebinsko ni uveljavljal že v vloženem rednem pravnem sredstvu. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev iz prvega odstavka 51. člena ZUstS kot ena izmed procesnih predpostavk za postopek z ustavno pritožbo namreč ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitve človekovih pravic oziroma zatrjevanih protiustavnosti zakona že v vloženih rednih pravnih sredstvih). Šele izčrpanje pravnega sredstva po vsebini bi omogočilo presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS. Ker njegova ustavna pritožba ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Pobudnikov pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 19. člena ZIN in 11. člena ZTI je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče iz navedenih razlogov zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijane določbe v pobudnikovi zadevi ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za presojo ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik