Jedro

Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja udeležencu še vedno utemeljena. Ukrep mu je bil odrejen zaradi nevarnosti pobega, vendar ga iz države ni bilo mogoče odstraniti takoj. Te okoliščine, ki so narekovale udeleženčevo nastanitev v Centru za tujce, se niso spremenile.

Izrek

Omejitev gibanja, ki je bila udeležencu A. A., državljanu Alžirije, trenutno nastanjenem v Centru za tujce Postojna, odrejena z odločbo Policije, Policijske uprave Maribor, Policijske postaje Gorišnica, št. 2253-230/2022/12 (3F699-03) z dne 8. 9. 2022, je še vedno utemeljena.

Obrazložitev

1. Center za tujce Postojna (v nadaljevanju nasprotna udeleženka ali Center ali Center za tujce) je na podlagi tretjega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) dne 19. 4. 2023 sodišču predložil dokumentacijo in druge pomembne podatke o postopku vračanja tujca, ki se predstavlja s podatki: A. A., rojen 9. 5. 1989, državljan Alžirije (v nadaljevanju tujec ali udeleženec), z mnenjem o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti tega vračanja, zaradi preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja.

2. Iz listin, ki jih je sodišču predložila nasprotna udeleženka izhaja, da je Ministrstvo za notranje zadeve tujcu dne 22. 8. 2022 izdalo odločbo št. 2142-3213/2022/5 (1222-08), s katero je zavrnilo njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, mu določilo 10 dnevni rok za zapustitev Republike Slovenije, Evropske unije in shengenskega prostora, ter mu izreklo prepoved vstopa v ta prostor za čas enega leta. Odločba je postala pravnomočna in izvršljiva 29. 8. 2022, tožnik pa Republike Slovenije oziroma Evropske unije oziroma schengenskega prostora ni zapustil prostovoljno in je bil z zato z odločbo o nastanitvi Policijske postaje Gorišnica (v nadaljevanju PP Gorišnica), št. 2253-230/2022/12 (3F699-03) z dne 8. 9. 2022, nastanjen v Centru.

3. Udeleženec je 13. 9. 2022 podal 1. zahtevek za uvedbo ponovnega postopka priznanja mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji in je bil še isti dan preseljen v Azilni dom v Ljubljani. V Centru je bil na podlagi odločbe o nastanitvi do takrat torej 6 dni. Njegov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka priznanja mednarodne zaščite je bil pravnomočno zavržen 3. 11. 2022, udeleženec pa je bil nato 16. 11. 2022 ponovno nastanjen v Centru. Dne 22. 11. 2022 je udeleženec podal 2. zahtevek za uvedbo ponovnega postopka priznanja mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, ki je bil s sklepom št. 2142-3213/2022/27 (1222-08) zavržen, sklep pa je s sodbo Upravnega sodišča I U 1724/2022-9 z dne 3. 1. 2023 postal pravnomočen 20. 1. 2023. 4. Nasprotna udeleženka v mnenju o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja udeleženca pojasnjuje, da je 12. 9. 2022 preko slovenskega Veleposlaništva v Budimpešti poslala zaprosilo za pomoč pri ugotavljanju udeleženčeve identitete. Prejela je odgovore Interpola, da je bil udeleženec v njihovih bazah zabeležen z različnimi podatki, in sicer v bazi Interpola Srbije z imenom B. B., v bazi Interpola Maroko z imenom C. C., rojen 9. 5. 1998 v Alžiru, ter v bazi Interpola Nemčije z imenom D. D., rojen 25. 7. 1972 v Alžiru. 27. 2. 2023 je bil v Centru na obisku alžirski konzul, ki je s tujcem skušal opraviti kratek pogovor, vendar neuspešno. Udeleženec v postopku ugotavljanja identitete ni želel podati nobenih dodatnih informacij ter ni želel aktivno sodelovati.

5. 6. 2. 2023 je Ministrstvo za notranje zadeve udeležencu izdalo odločbo o utemeljenosti omejitve gibanja št. 214-146/2023/6 (141-08). Dne 26. 1. 2023 je tujec vložil prošnjo za izrek milejšega ukrepa, vendar pa je bila ta z odločbo Centra, št. 2253-826/2022/40 (216-05) z dne 27. 2. 2023, zavrnjena. Dne 17. 4. 2023 je pristojni organ udeleženca zaslišal zaradi dovolitve zadrževanja v postopku, ki ga je uvedel po uradni dolžnosti, vendar pa odločitev zaenkrat še ni sprejeta. Nasprotna udeleženka svoje mnenje sklene z ugotovitvijo, da udeleženec ne sodeluje v postopku vračanja in nasprotuje vrnitvi v matično državo, zato obstaja sum, da bi pobegnil in se izognil odstranitvi iz države, njegova prisotnost pa je zaradi organizacije in izvedbe odstranitve obvezna.

6. Nasprotna udeleženka je predlog za preizkus utemeljenosti omejitve gibanja z vlogo z dne 21. 4. 2023 dopolnila. Predložila je izpis aktivnosti v času tujčeve nastanitve v Centru, sodišče pa seznanila, da je alžirski Interpol dne 21. 4. 2023 potrdil udeleženčevo identiteto, in sicer gre za osebo s podatki: A. A., rojen 9. 5. 1989 v kraju ... v Alžiriji, oče E. E. in mati F. F., državljan Alžirije.

7. Sodišče je 25. 4. 2023 v navzočnosti udeleženca ter državne odvetnice G. G. opravilo javno glavno obravnavo, na kateri je zaslišalo udeleženca in pregledalo listine, in sicer zdravniško potrdilo, ki ga je na glavni obravnavi sodišču predložil udeleženec, ter listine, ki jih je nasprotna udeleženka priložila svojemu mnenju o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja udeleženca (obvestilo o nedovoljenem prehodu meje s podano vlogo za mednarodno zaščito PP Gorišnica, št. 2253-230/2022/8 (3F699-36) z dne 21. 6. 2022; odločba Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-3213/2022/5 (1222-08) z dne 22. 8. 2022; odločba PP Gorišnica o nastanitvi udeleženca v Center za tujce, št. 2253-230/2022/12 (3F699-03) z dne 8. 9. 2022; dopis Centra za tujce, poslan Veleposlaništvu Republike Slovenije v Budimpešti, št. 2253-826/2022/5 (216-05) z dne 12. 9. 2022; dopis UKP, poslan Upravi uniformirane policije o podatkih o udeleženčevi identiteti, pridobljenih pri Interpolu Beograd, Srbija, št. 2310-3523/2022/7 (2251-05) z dne 29. 11. 2022; dopis UKP, poslan Upravi uniformirane policije o podatkih o udeleženčevi identiteti, pridobljenih pri Interpolu Wiesbaden, Nemčija, št. 2310-3124/2022/17 (2251-05) z dne 15. 12. 2022; dopis UKP, poslan Upravi uniformirane policije o podatkih o udeleženčevi identiteti, pridobljenih pri Interpolu Rabat, Maroko, št. 2310-3523/2022/15 (2251-05) z dne 15. 12. 2022; prošnja udeleženca za milejši ukrep z dne 20. 1. 2023; dopis Sektorja za postopke mednarodne zaščite, poslan Centru za tujce, o zavrženju 2. zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, št. 2142-3213/2022/37 (1222-08) z dne 30. 1. 2023; uradni zaznamek o pogovoru z udeležencem v Centru za tujce, št. 2253-826/2022/29 (216-05) z dne 1. 2. 2023; odločba Ministrstva za notranje zadeve o utemeljenosti omejitve gibanja udeleženca, št. 214-146/2023/6 (141-08) z dne 6. 2. 2023; zapisnik Centra za tujce o ustni obravnavi v postopku za izrek milejšega ukrepa, št. 2253-826/2022/38 (216-05) z dne 4. 2. 2023; uradni zaznamek Centra za tujce o pogovoru s konzulom Alžirije, št. 2253-826/2022/39 (216-05) z dne 27. 2. 2023; odločba Centra za tujce o zavrnitvi prošnje udeleženca za izrek milejšega ukrepa, št. 2253-826/2022/40 (216-05) z dne 28. 2. 2023; zapisnik Centra za tujce o ustni obravnavi zaradi dovolitve zadrževanja, št. 2253-826/2022/49 (216-05) z dne 17. 4. 2023; dopis UKP, poslan Upravi uniformirane policije o podatkih o udeleženčevi identiteti, pridobljenih pri Interpolu Alžirije, št. 2310-5323/2022/24 (2251-05) z dne 21. 4. 2023; ter dokument nasprotne udeleženke z naslovom "Izpis tujca" za udeleženca).

8. Udeleženec je povedal, da se je za odhod iz Alžirije odločil zato, ker je imel zelo velike težave s polbratom po mamini strani. Njegov oče je umrl, polbrat pa si želi prilastiti vse nepremičnine, ki so sedaj verjetno v lasti mame. Ker ni hotel ugoditi njegovi zahtevi po nepremičninah, ga je polbrat napadel in ga porezal po roki, po glavi in po nogi. Ve, da je ogrožen in da obstaja verjetnost, da bi ga polbrat ubil, vendar pa v Alžiriji pravice za sebe ne more doseči. Njegov polbrat ima namreč zelo veliko denarja, v Alžiriji pa je korupcija in je polbratu uspelo podkupiti policiste, tako da niso naredili nič v zvezi z njegovim primerom, pač pa so celo skušali spreminjati njegove izjave in so postopek izpeljali v polbratovo korist. Zapustil je pokrajino, kjer je bival in šel v drugo pokrajino, da bi se izognil polbratu, vendar pa ima ta močno mrežo ljudi, ki bi se jim lahko reklo kriminalci. Te je nahujskal proti njemu, zato da bi ga odstranili. V Alžiriji ima sicer še druge brate in sestre, vendar pa je polbratu uspelo vse prepričati, da so se odpovedali lastnini, kar pa sam odklanja in tega ne bo storil. S ciljem, da se reši, je zapustil Alžirijo in šel v Turčijo. Na dogajanje doma od takrat noče niti več misliti, v Alžirijo pa se ne more več vrniti, saj bi to pomenilo, da bi ga po vsej verjetnosti ubili. Noče, da bi kdorkoli vedel kje je, saj se boji, da bi ga uspeli najti. Iz tega razloga je spreminjal svoje osebne podatke, ne želi sodelovati v postopkih in tudi ni želel opraviti razgovora s konzulom. V Sloveniji se počuti dobro, pa čeprav je zaprt v Centru, saj so ljudje do njega dobri in se počuti varno. Želi, da bi lahko tukaj ostal, delal in si ustvaril družino. Tu se lahko obrne na H. H., ki mu že sedaj pomaga in mu je pripravljen pomagati tudi v bodoče. Policisti iz Centra lahko potrdijo, da je miren in da z njimi sodeluje. Sedaj je zaprt že več kot pet mesecev, kar ga psihično bremeni, saj nima kaj početi. Če bi mu bilo omogočeno, da bi bival izven Centra, se je pripravljen redno javljati policistom, saj nima razloga, da bi bežal iz Slovenije.

9. Tujec je sodišču predložil še kopijo zdravniškega potrdila specialista psihiatrije z dne 21. 4. 2023, iz katerega izhaja, da ima težave s spanjem in da je nemiren, prejema pa medikamentozno terapijo.

10. Sodišče na podlagi izvedenih listinskih dokazov, ki jim tujec ni oporekal, ugotavlja, da je v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito dne 20. 6. 2022. Po tem, ko so ga prijeli policisti, je istega dne podal prošnjo za mednarodno zaščito. Ta njegova prošnja je bila z odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-3213/2022/5 (1222-08) z dne 22. 8. 2022, zavrnjena, tujcu določeno, da mora v roku 10 dni od izvršljivosti te odločitve zapustiti ozemlje Republike Slovenije, območje držav članic Evropske unije in območje schengenskega sporazuma, izrečena pa mu je bila tudi prepoved vstopa na to območje za čas enega leta. Rok za prostovoljni odhod se je udeležencu iztekel 7. 9. 2022, vendar pa ozemlja Republike Slovenije ni zapustil. Ker bi bilo treba udeleženca skladno z izdano odločbo Ministrstva za notranje zadeve zato odstraniti, česar ni bilo mogoče storiti takoj, obstajala pa je nevarnost njegovega pobega, saj ni razpolagal z nobenim osebnim dokumentom, mu je bila z odločbo PP Gorišnica, št. 2253-230/2022/12 (3F699-03) z dne 8. 9. 2022, odrejena nastanitev v Centru za tujce, in sicer do njegove odstranitve iz države, vendar ne dalj kot šest mesecev. Sodišče na podlagi predloženih listin ugotavlja, da je bil udeleženec v Centru za tujce na podlagi odločbe PP Gorišnica nastanjen dne 8. 9. 2022. Tu je ostal do 13. 9. 2022 (6 dni), ko je bil zaradi vloženega 1. zahtevka za uvedbo ponovnega postopka priznanja mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji nastanjen v Azilnem domu v Ljubljani, kjer je ostal do 16. 11. 2022. Ker je bil njegov zahtevek zavrnjen, je bil tega dne ponovno nastanjen v Centru za tujce na isti podlagi, torej na podlagi odločbe PP Gorišnica, s čimer se je nadaljevalo štetje šestmesečnega obdobja nastanitve.

11. Izrečeni ukrep je pred iztekom treh mesecev preizkusilo Ministrstvo za notranje zadeve, ki je z odločbo, št. 214-146/2023/6 (141-08) z dne 6. 2. 2023, odločilo, da je omenitev gibanja udeležencu še vedno utemeljena, saj njegova identiteta ni bila znana, udeleženec pa je izjavil, da se v Alžirijo ne želi vrniti in da zato tudi ne bo sodeloval v postopku. Skladno s tem je Ministrstvo za notranje zadeve presodilo, da pri udeležencu obstaja nevarnost pobega, uspešnost vračanja v njegovo matično državo oziroma njegova odstranitev iz Republike Slovenije pa terja določen čas za izvedbo.

**Sodna presoja:**

12. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je preizkus utemeljenosti omejitve gibanja, ki je bila tujcu odrejena z odločbo PP Gorišnica št. 2253-230/2022/12 (3F699-03) z dne 8. 9. 2022. Ukrep omejitve gibanja je med njegovim trajanjem treba preveriti: utemeljenost tega ukrepa pred iztekom treh mesecev od odreditve omejitve po uradni dolžnosti preizkusi Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, če pa je omejitev daljša od treh mesecev, pa utemeljenost ukrepa preizkusi upravno sodišče (prvi in drugi odstavek 79.a člena ZTuj-2).

13. Taki razlagi zakona je na glavni obravnavi oporekala državna odvetnica ter sodišču predlagala, naj preuči procesne predpostavke po 79.a členu ZTuj-2, in sicer, ali je upravno sodišče v tej fazi postopka sploh pristojno odločati oziroma opraviti nadzor pogojev za omejitev gibanja. 79.a člen je bil v ZTuj-2 vnešen na podlagi Direktive 2009/115/EU, ki določa redni nadzor odrejenih omejitev gibanja oseb, ki so v postopku vračanja iz države, po uradni dolžnosti. Direktiva pa ne zahteva, da bi ta nadzor opravljalo izključno sodišče. 79.a člen ZTuj-2 predvideva, da v prvotni maksimalni šestmesečni omejitvi gibanja redni trimesečni nadzor opravi Ministrstvo za notranje zadeve, šele v drugi podaljšani omejitvi gibanja za šest mesecev pa je ta uradni nadzor predviden s strani sodnega organa. Policija v predmetni zadevi ob iztekanju tega šestmesečnega obdobja še ni izdala odločbe o podaljšani omejitvi gibanja, zato skladno z drugim odstavkom 79.a člena ZTuj-2, ki določa uradni nadzor v primerih postopkov za podaljšanje omejitve, še ni nastopil čas, da to podaljšano omejitev presoja sodišče, kar je pojasnjeno tudi v Poročevalcu Državnega zbora ob komentarju k 51. členu sprememb tega zakona. ZTuj-2 tujcu omogoča ustrezno sodno varstvo zoper odločbo o podaljšani omejitvi gibanja, šele če, in ko bo ta odločba pravnomočna, pa bo ponovno čez tri mesece pogoje za omejitev gibanja preverjalo sodišče. Državno odvetništvo zato meni, da bi bilo pravilno postopanje sodišča, da bi predlog policije za preizkus utemeljenosti podaljšanja omejitve gibanja kot preuranjen zavrglo in nemudoma vrnilo pristojni policijski upravi v odločanje po 79. členu ZTuj-2. 14. Sodišče takemu stališču Državnega odvetništva ni sledilo.

15. Z določbami ZTuj-2 se, kot je razvidno iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, v nacionalno zakonodajo prenaša pravni red Evropske unije, med drugim Direktiva o o vračanju.1 Iz uvodnih določb (točka 16) te Direktive izhaja, da mora biti uporaba pridržanja z namenom odstranitve omejena in mora v zvezi z uporabljenimi ukrepi in zastavljenimi cilji upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. V 15. členu, ki ureja pridržanje, Direktiva o vračanju v prvem odstavku določa: "Razen če v določenem primeru ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, lahko države članice pridržijo državljana tretje države, ki je v postopku vračanja, le da pripravijo vrnitev in/ali izvedejo postopek odstranitve, zlasti če: (a) obstaja nevarnost pobega ali (b) se zadevni državljan tretje države izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve." V skladu z drugim odstavkom 15. člena iste Direktive mora biti odločba o pridržanju pisna, v njej morajo biti navedeni dejanski in pravni razlogi. Določila Direktive o vračanju je treba upoštevati pri razlagi oziroma uporabi določb ZTuj-2. 16. 79.a člen ZTuj-22 ureja poseben institut preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru po uradni dolžnosti, in sicer takšen preizkus opravi najprej Ministrstvo za notranje zadeve, nato pa upravno sodišče. Ministrstvo za notranje zadeve po uradni dolžnosti preveri utemeljenost omejitve gibanja po 78. členu tega zakona pred iztekom treh mesecev od odreditve omejitve gibanja v centru (prvi odstavek 79.a člena ZTuj-2), sodišče pa opravi preizkus po uradni dolžnosti v primeru omejitve gibanja po prvem odstavku 79.a člena ZTuj-2, ki je daljše od treh mesecev, pri tem pa mora policija v skladu s tretjim odstavkom tega člena sodišču posredovati dokumentacijo o postopkih v okviru vračanja tujca ter podati svoje mnenje o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja in sporočiti druge pomembne okoliščine. Sodni preizkus omejitve gibanja tujca je namenjen zagotovitvi učinkovitega sodnega pregleda pridržanja v kontradiktornem postopku, kar zahteva (tudi) pravo EU (prim. sodbo Sodišča EU z dne 8. 11. 2022 v združenih zadevah C-704/20 in C-39/21). Upoštevati je namreč treba, da ukrep omejitve gibanja in namestitev v center, tj. pridržanje v smislu Direktive o vračanju, pomeni poseg v pravico do osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter 5. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin).

17. Sodišče je v svojih odločitvah že večkrat poudarilo, da je omejitev gibanja poseg v pravico do osebne svobode, ki pa je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave RS dopustna v primerih, ki jih dovoljuje Ustava, oziroma kadar to zahtevajo pravice drugih ali javna korist. Če torej obstaja ustavno dopusten cilj (test legitimnosti), je treba še oceniti še, ali je tak poseg v skladu z načelom sorazmernosti (test sorazmernosti). Ukrep omejitve gibanja je preventivni ukrep, ki preprečuje nezaželene posledice, ki niso v javnem interesu. Za nadaljnje trajanje izvajanja ukrepa omejitve gibanja morajo zato obstajati zakoniti razlogi za tak ukrep, ki jih določa ZTuj-2, izrečeni ukrep pa mora biti tudi sorazmeren, kar je treba ocenjevati glede na udeleženčevo dosedanje ravnanje in prognozo bodočega ravnanja. Ob upoštevanju vseh navedenih razlogov zato sodišče ni sledilo tolmačenju določbe 79.a člena ZTuj-2, kot jo je na glavni obravnavi predstavila državna odvetnica in je izvedlo postopek preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja tujcu pred iztekom šestmesečnega obdobja od odreditve takega ukrepa, in po tem, ko je pred iztekom trimesečnega obdobja preizkus opravilo Ministrstvo za notranje zadeve.

18. Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja udeležencu še vedno utemeljena. Ukrep mu je bil zaradi nevarnosti pobega (kot ga opredeljuje določba 68. člena ZTuj-23) odrejen na podlagi prvega odstavka 76. člena ZTuj-24, iz države pa ga ni bilo mogoče odstraniti takoj. Sodišče ugotavlja, da se okoliščine, ki so narekovale udeleženčevo nastanitev v Centru za tujce, niso spremenile. Udeležencu je bila z odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-3213/2022/5 (1222-08) z dne 22. 8. 2022, med drugim izrečena prepoved vstopa na območje Republike Slovenije, območje držav članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma za obdobje enega leta (obenem je bila zavrnjena njegova prošnja za mednarodno zaščito ter določen desetdnevni rok za prostovoljno zapustitev tega ozemlja). Ker udeleženec tega območja ni zapustil prostovoljno, je mogoče odrejeni ukrep prepovedi vstopa izvršiti le z njegovo odstranitvijo iz države, kar pa je mogoče zgolj tako, da je zagotovljena njegova navzočnost. Nasprotna udeleženka je izkazala, da udeleženca, ki je v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito, zaenkrat še ni mogoče odstraniti, saj so v sodelovanju z Veleposlaništvom Alžirije v teku postopki za pridobitev ustreznih potnih listin, na podlagi katerih ga bo mogoče vrniti v matično državo. Prav tako je izkazala, da na dolgotrajnost postopka pridobivanja potnih listin vpliva udeleženčevo odklanjanje sodelovanja v postopku ugotavljanja njegove identitete in odklanjanje kakršnega koli sodelovanja pri odstranitvi iz države, kar je potrdil tudi sam v svoji izpovedi na glavni obravnavi. Potrdil je tudi, da je večkrat spreminjal podatke o svojem imenu in rojstvu, kar vse izhaja iz podatkov izpostav Interpola Srbije, Nemčije in Maroka. Šele s podatki Interpola Alžirije, ki jih je nasprotna udeleženka pridobila tik pred izvedbo glavne obravnave, je bila ugotovljena udeleženčeva identiteta, ki jo je kot verodostojno potrdil tudi v svoji izpovedi, in kar bo omogočilo, da bodo za udeleženca lahko pridobljeni ustrezni dokumenti, ki so potrebni za njegovo vrnitev v matično državo in jih je ta tudi pripravljena izdati. Sodišču je udeleženec povedal, da to sodelovanje odklanja zato, ker se v Alžirijo ne želi vrniti, saj se boji za sebe zaradi spora s polbratom in ne želi, da bi vedeli, kje se nahaja. Ker se v Sloveniji dobro počuti, želi tu ostati in se ustaliti, pri tem pa mu je zagotovljena pomoč H. H., ki mu pomaga že sedaj.

19. Vse opisane okoliščine, ki izhajajo tako iz listinskih dokazov kot tudi iz udeleženčeve izpovedi, po presoji sodišča utemeljujejo presojo nasprotne udeleženke, da še vedno obstaja nevarnost tožnikovega pobega in da je zaradi realizacije njegove odstranitve iz države njegova nastanitev v Centru za tujce sorazmeren ukrep za dosego tega cilja. Izkazano je, da je udeleženec v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito, da mu je izrečen ukrep prepovedi vstopa v državo oziroma območje EU in schengenski prostor ter da v postopku ugotavljanja svoje identitete in v postopku vračanja odklanja vsakršno sodelovanje, kar vse so okoliščine, ki po določbi 68. člena ZTuj-2 kažejo na nevarnost pobega. Kot je že bilo pojasnjeno, izvršitev odstranitve udeleženca iz države je mogoča le v njegovi navzočnosti, obstoj okoliščin, ki kažejo na nevarnost pobega pa ne opravičuje izrek milejšega ukrepa od omejitve gibanja tujcu v Centru. Nasprotna udeleženka je pojasnila in z dokazili izkazala, da si prizadeva pridobiti ustrezne dokumente za vrnitev udeleženca v matično državo, da je v kontaktu z Veleposlaništvom Alžirije, da pa so postopki dolgotrajni tudi zaradi udeleženčevega odklanjanja sodelovanja pri ugotavljanju njegove identitete. Udeleženec je ob zaslišanju opozoril tudi na zdravstvene težave, ki jih je izkazal z zdravniškim potrdilom, vendar pa prav iz tega potrdila izhaja, da mu je v Centru za tujce zagotovljena zdravniška oskrba in zdravljenje z medikamentozno terapijo. Sodišče na podlagi celote vseh opisanih okoliščin ne vidi razloga, da bi izrečeni ukrep omejitve gibanja v Centru ocenjevalo kot nesorazmernega; ravno nasprotno, vidi ga kot sorazmernega ob upoštevanju okoliščin, ki kažejo na nevarnost udeleženčevega pobega in aktivnosti nasprotne udeleženke za njegovo odstranitev, ki pa zaradi pridobivanja podatkov o tožnikovi identiteti, ki je bila potrjena šele sedaj, zahteva čas za pridobitev ustrezne potne listine pri organih udeleženčeve matične države. Na presojo sorazmernosti ukrepa tudi ne more vplivati udeleženčevo sklicevanje na spor s polbratom. Gre namreč za spor, ki je zasebne narave, in zato udeležencu, četudi se boji za sebe, še ne daje pravice do bivanja v Republiki Sloveniji ali do bivanja do odstranitve iz države pod milejšimi ukrepi.

20. Na podlagi vsega doslej navedenega sodišče zaključuje, da je izrečeni ukrep omejitve gibanja na Center za tujce, ki je bil udeležencu odrejen z odločbo PP Gorišnica, št. 2253-230/2022/12 (3F699-03) z dne 8. 9. 2022, še vedno utemeljen, saj pri udeležencu obstaja nevarnost pobega iz razlogov, določenih v 68. členu ZTuj-2 (kar je pojasnjeno v predhodnih odstavkih), ukrep pa je, ob izkazanih upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti njegovega vračanja oziroma odstranitve iz države (kar dokazujejo aktivnosti nasprotne udeleženke, ki jih je izkazala z listinskimi dokazi) sorazmeren. Skladno s tem je sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav 2 79.a člen ZTuj-2 določa: " (1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve po uradni dolžnosti pred iztekom treh mesecev od odreditve omejitve gibanja v centru, preveri utemeljenost omejitve gibanja po 78. členu tega zakona. V primeru, da ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra.(2) V primeru omejitve gibanja po prejšnjem členu, ki je daljše od treh mesecev, preizkus utemeljenosti omejitve gibanja po uradni dolžnosti pred iztekom treh mesecev od določitve omejitve gibanja opravi upravno sodišče. V primeru, da sodišče ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra.(3) Policija ministrstvu oziroma sodišču dokumentacijo o postopkih v okviru vračanja tujca posreduje petnajst dni pred iztekom vsakokratnega preizkusnega obdobja. Poleg dokumentacije policija pristojnemu organu poda tudi svoje mnenje o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja in sporoči druge pomembne okoliščine.(4) Ministrstvo oziroma sodišče policiji in tujcu posreduje svojo odločitev najkasneje en dan pred iztekom preizkusnega obdobja. V postopku preizkusa lahko predstavniki ministrstva po potrebi obiščejo tujca v centru, z njim opravijo razgovor ter opravijo razgovor tudi z uslužbenci centra in policisti, ki so sodelovali v postopku s tujcem. Upravno sodišče lahko zahteva udeležbo tujca in drugih oseb iz prejšnjega stavka na glavni obravnavi.(5) Zoper ugotovitev ministrstva, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena ima tujec pravico vložitve tožbe v upravnem sporu. Zoper odločitev upravnega sodišča, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena, ima tujec pravico do pritožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. V pritožbi lahko navaja nova dejstva in priloži nove dokaze." 3 Kot okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, se štejejo zlasti: tujčevo predhodno nezakonito prebivanje v Republiki Sloveniji; vstop tujca v državo kljub prepovedi vstopa; tujčeva pravnomočna obsodba za kazniva dejanja; posedovanje tuje, ponarejene ali drugače spremenjene potne in druge listine; navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku; tujčevo ravnanje, ki kaže na to, da Republike Slovenije v roku za prostovoljno vrnitev, ne bo zapustil (prvi odstavek 68. člena ZTuj-2). Kot milejše okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega pa se štejejo: nedovoljen vstop tujca v Republiko Slovenijo; prekoračitev zakonitega prebivanja tujca v državi za manj kot 30 dni; okoliščina, da tujec nima možnosti bivanja v Republiki Sloveniji; in druge milejše okoliščine na podlagi individualne obravnave (drugi odstavek 68. člena ZTuj-2). 4 Prvi odstavek 76. člena ZTuj-2 določa: "Za tujca, pri katerem obstaja nevarnost pobega ali ni zapustil države v določenem roku in ga iz kakršnih koli razlogov ni mogoče takoj odstraniti, odredi policija do njegove odstranitve iz države omejitev gibanja in nastanitev v centru ali nastanitev izven centra največ za šest mesecev."