Jedro

Predlagatelj mora navesti konkretne okoliščine na katerih utemeljuje predlog za obnovo postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke z dne 16.12.2004 za obnovo postopka kot nepopoln. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati nadaljnje pravdne stroške v znesku 86.169,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje sklepa do dneva plačila.

Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje tožena stranka po svojih pooblaščencih. Zahteva, da ji sodišče vroči odgovor na predlog za obnovo postopka, katerega naj bi vložila tožeča stranka. Zoper izpodbijani sklep pa vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da predlogu tožene stranke za obnovo postopka ugodi, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zapisalo, da je tožeča stranka na predlog za obnovo postopka odgovorila. Sodišče prve stopnje pa toženi stranki odgovora tožeče stranke ni vročilo, kar je dolžnost sodišča v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku. Na ta način je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti postopka, saj tožena stranka ni imela možnosti odgovoriti na navedbe tožeče stranke iz odgovora na predlog za obnovo postopka. Slednje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sicer pa je po mnenju tožene stranke sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka neupravičeno zavrnilo. Sodišče prve stopnje meni, da je predlog za obnovo postopka nepopoln, saj tožena stranka naj ne bi v predlogu ponudila dokazov, s katerimi bi podprla svoje navedbe, da tožena stranka od vložitve tožbe ni živela na naslovu Š.. Slednja ugotovitev sodišča prve stopnje je protispisna, saj je toženec kot dokaz ponudil svoje zaslišanje. Sodišče prve stopnje je očitno ta dokazni predlog iz predloga za obnovo postopka spregledalo, zaradi česar obstoji nasprotje v odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini predloga za obnovo postopka in med samim predlogom za obnovo postopka, kjer je jasno navedeno, da tožena stranka predlaga kot dokaz zaslišanje tožene stranke. S tem je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki terja odločitev kot je uvodoma navedeno.

Pritožba ni utemeljena.

Glede pritožbene navedbe, da toženi stranki ni bil vročen odgovor tožeče stranke na predlog za obnovo postopka, s čimer naj bi bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tožena stranka nima prav. Za navedeno kršitev gre, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP v 1. odstavku 398. člena določa, da predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka, če je prepozen (396. člen ZPP), nepopoln (2. odstavek 397. člena ZPP) ali nedovoljen (395. člen ZPP). Drugi odstavek istega člena pa določa, da v primeru, če predsednik senata ne zavrže predloga za obnovo postopka, vroči izvod predloga nasprotni stranki po določbah 242. člena ZPP. Ta ima pravico v petnajstih dneh nanj odgovoriti, po prispetju odgovora na predlog ali poteku roka za odgovor, pa določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. Sodišče prve stopnje je sicer res poslalo predlog tožene stranke za obnovo postopka tožeči stranki, vendar za to ni bilo zakonske podlage, saj je sodišče ugotovilo, da je predlog za obnovo postopka nepopoln, ker tožena stranka ni ponudila dokazov, s katerimi bi podprla svoje navedbe, da od vložitve tožbe v tej pravdni zadevi dalje ni živela na naslovu Š. in je o predlogu tožene stranke odločilo brez naroka. Zato tudi za vročitev odgovora tožeče stranke na predlog za obnovo postopka toženi stranki ni zakonske podlage in očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Kaj mora vsebovati predlog za obnovo postopka določa 2. odstavek 397. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi presojalo tudi vloženi predlog za obnovo postopka in ugotovilo, da je bil predlog sicer vložen v zakonitem roku, ni pa v predlogu tožena stranka ponudila dokazov, s katerimi bi podprla svoje navedbe, zaradi česar je sodišče štelo, da je predlog nepopoln. Pritožbeno sodišče se z zaključki sodišča prve stopnje strinja. Predlagatelj mora navesti konkretne okoliščine na katerih utemeljuje predlog za obnovo postopka. Tožena stranka je sicer v predlogu navedla, da v spornem času ni prebivala na naslovu, kot se navaja v tožbi in v sodbi zaradi izostanka, ter da je prebivala predvsem v V., vendar so takšne njene trditve nekonkretizirane tako glede bivališč kot tudi glede časa bivanja na posameznem naslovu, tako da niti z zaslišanjem tožena stranka ne more dopolniti, česar v predlogu ni zatrjevala. ZPP v 2. odstavku 397. člena določa, da je treba v predlogu ponuditi dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. Navedbe, s katerimi se utemeljuje obnova postopka, morajo biti konkretne, z izvedbo dokazov pa se le dokazujejo zatrjevana dejstva in navajanje novih dejstev ne more biti upoštevano. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa na podlagi določb 2. odstavka 350. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v zvezi z zatrjevano odsotnostjo tožene stranke nepotrebno pripominja, da je bilo vabilo na glavno obravnavo določeno na dan 28.3.2002 osebno vročeno toženi stranki na naslovu Š.. Takšna navedba pomeni presojo dokazov, to pa bi sodišče lahko storilo le, če predloga ne bi zavrglo, torej ob izvedbi postopka v skladu z določbo 2. odstavka 398. člena ZPP na naroku. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dodalo to pripombo, potem ko je že ugotovilo, da predlog tožene stranke ni popoln in ga je treba zavreči, zato na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivala.

Ker pritožba tožene stranke ni utemeljena, jo je sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).