U-I-40/00

16. 1. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Dejana Urlepa iz Miklavža, ki ga zastopa Janko Jerman, odvetnik v Mariboru, na seji dne 16. januarja 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 344. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 - popr., 72/98, 6/99, 66/2000 in 111/01) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik je 18. 5. 1999 skupaj z ustavno pritožbo vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 344. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zoper njega je bila v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru vložena obtožnica, ki je postala pravnomočna dne 11. 11. 1997. Na glavni obravnavi dne 18. 2. 1999 je Okrožno državno tožilstvo modificiralo obtožbo, ki po mnenju pobudnika dejansko predstavlja novo obtožnico, saj gre za bistveno spremembo dejanskega stanja. Pobudnikov zagovornik je zoper spremenjeno obtožnico vložil ugovor, ki ga je Okrožno sodišče v Mariboru zavrglo kot prepoznega, saj je obtožnica, zoper katero je bil vložen, že postala pravnomočna, zoper spremenjeno obtožnico pa skladno s tretjim odstavkom 344. člena ni ugovora.

Zoper ta sklep je pobudnikov zagovornik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pobudnik zatrjuje, da obdolženec nima zagotovljenih enakih možnosti v kazenskem postopku, če lahko med glavno obravnavo tožilec spremeni obtožbo, ki se tako razlikuje od že pravnomočne obtožnice, da jo je šteti za novo obtožbo, saj obdolženec nima možnosti, da se brani na temelju te obtožbe, še zlasti, če je obtožnica spremenjena po končanem dokaznem postopku in obdolženec zato nima možnosti navesti dejstev in predlagati dokazov v svojo obrambo. Določbe 344. člena ZKP naj bi tožilcu omogočale neomejene manipulacije z oblikovanjem obtožbe, pravnomočna obtožba pa naj bi obvezovala le obdolženca, ne pa tudi tožilca.

Takšna zakonska ureditev je v nasprotju s 14. in z 22. členom Ustave.

3.Na pobudo je odgovoril Državni zbor, mnenje pa sta dala tudi Vlada in Ministrstvo za pravosodje. Državni zbor meni, da pobuda ni utemeljena. Spremenjena ali nova obtožnica se nanaša na isto osebo in isti dogodek, vendar v spremenjenih okoliščinah, ki so pomembne kot znaki kaznivega dejanja. Ugovora zoper obtožnico ni, saj obdolženec ves čas spremlja izvajanje dokazov in morebitne spremembe dejanskega stanja, navedenega v prvotni obtožnici.

Obdolženec ni prizadet v pravici do obrambe, saj mora sodišče zaradi priprave obrambe glavno obravnavo prekiniti, če to zahtevajo okoliščine. Ker določbe ZKP o glavni obravnavi vsebujejo dovolj zagotovil za varstvo obdolženčevih pravic, bi pravica do ugovora zoper novo ali spremenjeno obtožnico pomenila le zavlačevanje postopka.

4.Vlada in Ministrstvo za pravosodje pojasnjujeta, da se nova oziroma spremenjena obtožnica nanašata na istega obtoženca in zajemata isti dogodek, čeprav s spremenjenimi dejstvi in okoliščinami, ki so znaki kaznivega dejanja. Če tožilec tega ne bi mogel storiti, bi se lahko zgodilo, da bi moralo sodišče izreči oprostilno sodbo, kljub temu, da je obtoženec sicer storil kaznivo dejanje, vendar ne tistega, ki bi izhajalo iz nespremenjenega opisa v obtožnici, temveč neko drugo, pa čeprav v istem času, na istem kraju in zoper istega oškodovanca. Odsotnost pravice do ugovora zoper spremenjeno obtožnico ne prizadene obtoženca v njegovih pravicah do obrambe, saj je postopek že v fazi glavne obravnave. V tej fazi imata obtoženec in njegov zagovornik pravico, da odgovorita na obtožbo, za pripravo na obrambo pa sme sodišče prekiniti glavno obravnavo ter tako zagotoviti enako varstvo pravic in enakost pred zakonom.

5.Na navedbe Državnega zbora, Vlade in Ministrstva za pravosodje se je odzval pobudnik. V svoji vlogi pojasnjuje, da v njegovi zadevi ne gre zgolj za spremenjene okoliščine, ki bi se nanašale na isto osebo, isti dogodek, čas in kraj, temveč gre za očitek novih kršitev in za razširitev obtožbe v takšnem obsegu, da je mogoče govoriti o novi obtožbi.

B.

6.Pobudnik v svoji pobudi sproža dve vprašanji. Prvo se nanaša na dopustnost spremembe obtožbe, če tožilec med glavno obravnavo spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje (prvi odstavek 344. člena ZKP). Drugo vprašanje se nanaša na dejstvo, da skladno s tretjim odstavkom 344. člena ZKP zoper tako spremenjeno obtožbo ni ugovora.

7.O dopustnosti spremembe obtožnice se je Ustavno sodišče že opredelilo v odločbi št. U-I-289/95 z dne 4. 12. 1997 (Uradni list RS, št. 5/98 in OdlUS VI, 165). Odločilo je, da pravica tožilca, da spremeni obtožnico, če na glavni obravnavi izvedeni dokazi pokažejo na drugačno dejansko stanje, kolikor spremenjena obtožnica še vedno temelji na istem historičnem dogodku, sama po sebi ni v neskladju z ustavnimi jamstvi v kazenskem postopku, če tožilec te pravice ne zlorabi in če je istočasno dopuščeno, da tudi druga stranka v postopku (tj. obdolženec) lahko glede na okoliščine še vedno varuje svoje pravice v načeloma enakem pravnem položaju, kakor če do spremembe obtožnice ne bi prišlo.

Pobudnikova zatrjevanja o tožilčevi zlorabi pravice se nanašajo na konkretni kazenski postopek zoper njega in se zato ne dotikajo zakonske ureditve. Ustavno sodišče je v obrazložitvi omenjene odločbe tudi izrecno poudarilo, da mora v primeru tožilčeve zlorabe pravice skladno s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave sodišče odreči pravno relevantnost dejanjem, ki presegajo upravičenje in torej predstavljajo njegovo zlorabo.

8.Skladno z drugim stavkom tretjega odstavka 344. člena ZKP zoper novo obtožnico ni ugovora, toliko manj pa je po tej ureditvi dovoljen ugovor zoper spremenjeno obtožnico. Ugovorni postopek je namenjen predvsem varstvu obdolženčevih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Če je obtožba frivolna, šikanozna, neutemeljena itd., lahko kljub temu moralno stigmatizira obdolženca, lahko pa ima tudi druge pravne posledice za njegov obči državljanski status (tako že Ustavno sodišče v sklepu št. Up-59/96 z dne 2. 7. 1996). Pravica do ugovora zoper obtožnico daje obdolžencu pravno sredstvo, ki naj prepreči neupravičen nastanek takšnih posledic. V primeru, ko je obtožnica že pravnomočna in že teče glavna obravnava, so pravne posledice za obdolženca že nastale in se s samo spremembo obtožbe ne spremenijo niti se ne spremeni moralni položaj oziroma stopnja stigme obdolženca, če gre za obtožbo na temelju istega historičnega dogodka. Spremembo obtožnice, ki bi bila šikanozna ali bi predstavljala drugačno zlorabo tega instituta, sme obdolženec izpodbijati tudi tako, da od obravnavnega senata zahteva, naj na temelju 22. člena Ustave odreče pravno relevantnost takšni spremembi, kot je bilo pojasnjeno v 7. točki te obrazložitve. Če bi obravnavni senat dopustil spremembo obtožnice, ki bi predstavljala tožilčevo zlorabo pravice, bi bila obdolžencu ob izčrpanju pravnih sredstev in izpolnjenosti drugih pogojev, ki jih za to zahteva Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), na voljo tudi ustavna pritožba zaradi kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

9.ZKP dopušča tudi druge možnosti, s katerimi naj se zagotovi enakost v postopku in enako varstvo pravic ter druga pravna jamstva obrambi, ki se je znašla pred spremenjeno obtožnico. Če je ta sprememba toliko pomembna, lahko obramba skladno z drugim odstavkom 344. člena ZKP zahteva prekinitev glavne obravnave, da se ustrezno pripravi. Če obravnavno sodišče ta ali druge predloge obrambe v konkretnem kazenskem postopku neutemeljeno zavrne, lahko obramba vloži pritožbo zoper sodbo (če z njo ni zadovoljna) zaradi relativnih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka skladno z drugim odstavkom 371. člena ZKP.

10.Glede na navedeno je očitno, da prvi in tretji odstavek 344. člena ZKP nista v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom (drugi odstavek14. člena Ustave), pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in z drugimi pravnimi jamstvi, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić