Jedro

O obeh spornih terjatvah je že pravnomočno odločeno, zato odločitve o obstoju obeh terjatev ni mogoče spremeniti. Zoper pravnomočno odločitev je imel upnik zgolj možnost uveljavljanja izrednega pravnega sredstva. Ne more pa na tak način posegati v pravnomočno odločitev sklepa o glavni razdelitvi, v katerem sta obravnavani tudi obe sporni terjatvi.

Posamezna terjatev lahko obstoji ali ne obstoji, ne more pa biti nična. Nična je lahko posamezna pogodba, odločba, pravni posel, ne pa terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo vlogo upnika M. P. z dne 07. 01. 2010. Zoper navedeno odločitev se pritožuje upnik M. P. iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Opozarja, da je svojo vlogo pravilno dopolnil in da bi moralo prvostopno sodišče o njegovi vlogi odločati vsebinsko. V nadaljevanju pritožbe še opozarja, zakaj so posamezni sklepi prvostopnega sodišča nični.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik M. P. z vlogo z dne 07. 01. 2010 predlagal prvostopnemu sodišču, da ugotovi delno ničnost priznane terjatve štev. 91 in štev. 115. V dopolnitvi te svoje vloge je dne 26. 01. 2010 podrobneje obrazložil, zakaj predlaga ugotovitev ničnosti obeh terjatev. Zato dejansko ne drži ugotovitev izpodbijanega sklepa, da pritožnik prvotno vložene vloge ni dopolnil. Kljub temu je odločitev prvostopnega sodišča, ki je njegovo vlogo s predlogom zavrglo, pravilna.

Kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep, so bili vsi ugovori pritožnika v zvezi z omenjenima terjatvama (štev. 91 in štev. 115) že obravnavani, ko je bil izdan sklep o glavni razdelitvi z dne 18. 06. 2008 (r. štev. spisa 488). Ugovori pritožnika s takšno vsebino, kot jo navaja v vlogi z dne 07. 01. 2010 v zvezi z dopolnitvijo te vloge, so bili torej pri izdanem sklepu o glavni razdelitvi že obravnavani. Čeprav se je pritožnik zoper navedeni sklep pritožil, pa je višje sodišče dne 29. 10. 2008 njegovo pritožbo zavrnilo, s tem pa je postal sklep o glavni razdelitvi pravnomočen. Tako je o obeh spornih terjatvah že pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da odločitve o obstoju obeh terjatev ni mogoče spremeniti (glej smiselno 2. odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Zoper pravnomočno odločitev je imel upnik zgolj možnost uveljavljanja izrednega pravnega sredstva. Ne more pa na tak način posegati v pravnomočno odločitev sklepa o glavni razdelitvi, v katerem sta obravnavani tudi obe sporni terjatvi. Pravilna je namreč ugotovitev prvostopnega sodišča, da v zvezi s tem upnik ni navedel kakšne druge spremenjene okoliščine, ki naj bi nastale po pravnomočnem sklepu o razdelitvi. Prvostopno sodišče je zato pravilno njegov predlog zavrglo ter o njem pravilno vsebinsko ni odločalo.

Tudi sicer predlaganega zahtevka upnika na ugotovitev delne ničnosti priznanih terjatev štev. 91 in štev. 115 ne bi bilo mogoče obravnavati, ker takšen zahtevek, kot ga predlaga upnik, ni možen. Posamezna terjatev lahko obstoji ali ne obstoji, ne more pa biti nična. Nična je lahko posamezna pogodba , odločba, pravni posel, ne pa terjatev (glej ničnost pogodb 86. - 93. člen Obligacijskega zakonika; OZ). Zato tudi sicer o takšnem zahtevku, kot ga je predlagal upnik v svoji vlogi z dne 7.1.2010, ki jo je dopolnil dne 26. 01. 2010, prvostopno sodišče vsebinsko ne bi moglo odločati. V kolikor pa je želel pritožnik s svojim predlogom poseči v pravnomočno odločitev glavne razdelitve, pa to, kot je bilo že povedano, ni mogoče. Glede na zgoraj navedeno so vsi pritožbeni razlogi neutemeljeni oziroma na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Ni namreč mogoče upoštevati splošnih trditev pritožnika v pritožbi, da v navedenem sklepu vsi stečajni upniki niso bili obravnavani enako, da je stečajni upravitelj določene upnike neupravičeno privilegiral, da je posledica takšnega ravnanja nesorazmerno poplačilo stečajnih upnikov in da so nekateri upniki oškodovani. Zoper vsak sklep sodišča imajo upniki možnost pritožbe, tega pa se je pritožnik, kot je razvidno iz celotnega spisa, ves čas tudi posluževal. O pritožbah je odločalo višje sodišče. Vse odločitve, za katere je pritožnik menil, da so nepravilne, so bile torej s strani pritožbenega sodišča že preizkušane in se je o njih odločalo. Način, kot ga v pritožbi ponuja pritožnik, da se ponovno preverja že izdane sklepe in izda nove popravne sklepe ni sprejemljiv za vodenje stečajnega postopka. Vse odločitve prvostopnega sodišča se preverjajo sproti na podlagi pritožb upravičencev, če ti ocenjujejo, da so posamezni sklepi nepravilni. V kolikor so omenjeni sklepi nato pravnomočno potrjeni, pa jih morajo vsi udeleženci postopka upoštevati in spoštovati.

Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo pritožnika zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.