Jedro

V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS, in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Dediča sama krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: (I) da v zapuščino spadajo nepremičnine agrarne skupnosti ... (več nepremičnin katastrskih občin X. in Y.) do 1/1 skupne lastnine, (II) da nepremičnine v naravi na podlagi Zakona o dedovanju in Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja v naravi deduje zapustnikov sin A. A., naslov B., (III) da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zemljiški knjigi odreja, da pri nepremičninah iz točke I izreka vknjiži lastninsko pravico v korist dediča A. A., (IV) dediču naložilo, da mora zapustnikovim dedičem, ki so uveljavljali nujni delež, v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila, plačati nujne deleže, vsem v znesku 120,81 EUR in (V) da vrednost zapuščine znaša 1.932,91 EUR, sodna taksa na podlagi drugega odstavka 25. člena in tarifne številke 9211 znaša 81,00 EUR in jo plača dedič A. A. v roku 15 dni po prejemu sklepa o dedovanju, po priloženem plačilnem nalogu.

2.Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nujni dedič C. C. Sklep izpodbija v IV. točki izreka, kjer je naslovno dediču A. A. naložilo izplačilo nujnih deležev v znesku 120,81 EUR. Naslovno sodišče je dediča z dopisom z dne 29. 11. 2022 obvestilo o kasneje najdenem premoženju po pokojnem v agrarni skupnosti ... ter o njegovih pravicah, pri čemer je izračunalo vrednost zapuščine po Uredbi o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (v nadaljevanju Uredba). S tem dopisom ni podrobneje pojasnilo, kako je prišlo do izračuna vrednosti nepremičnin, katerih delež je predmet dedovanja, zato izračuna ni mogel natančno preizkusiti. Kasneje se je dedič strinjal z višino vrednosti zapuščine. Priglasil se je k dedovanju in sprejel nujni delež. Nasprotuje uporabi Uredbe, ker gre v predmetni zadevi za dedovanje kasneje najdenega premoženja po Zakonu o vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) in ne po Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS) in se uporabljajo pravila za dedovanje po ZPVAS. Uporabo Uredbe je naslovno sodišče pomanjkljivo obrazložilo, zato se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preveriti. Sodišče je navedlo, da je odločitev oprlo na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani VSL sklep II Cp 1101/2019, ki ne obstaja, zato se izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ne da preveriti oziroma je odločitev oprta na neobstoječ sklep. Pritožnik zahteva nujni delež v višini, ki bi mu šel po Zakonu o dedovanju.

3.V odgovoru na pritožbo dedič premoženja v naravi A. A. navaja, da je treba tako pri dedovanju po ZAgrS kot po ZPVAS upoštevati Uredbo, ki edina glede na specifičen položaj premoženja v agrarni skupnosti poda dejansko in pošteno vrednost tega premoženja.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dedovanje premoženja, ki je vključeno v agrarno skupnost, določata dva predpisa, in sicer ZPVAS in ZAgrS. Po 48. členu ZAgrS se pravila o dedovanju, ki jih določa ta zakon, uporabljajo za dedovanje premoženja člana, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov. Upoštevajoč zakonsko definicijo pojma člana iz drugega odstavka 2. člena ZAgrS, se ta zakon uporablja za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjiženi kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Pravila ZPVAS pa se uporabljajo za dedovanje po fizičnih ali pravnih osebah, ki so jim bile premoženjske pravice vrnjene na podlagi 8. člena ZPVAS in so bile ob vrnitvi premoženja že mrtve ali razglašene za mrtve. Gre za t. i. "prvo dedovanje" premoženja v agrarni skupnosti.

6.V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS1 , in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.

7.Razlog za posebno določbo o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnine v ZAgrS je v specifiki v agrarno skupnost vključenega premoženja, ki se kaže v zakonskih omejitvah pri upravljanju in razpolaganju s tem premoženjem ter v posebnostih skupne lastnine.2 Te omejitve in značilnosti so enake ne glede na to, ali gre za dedovanje po ZVPAS ali po ZAgrS. V obeh primerih je bistveno, da je vrednost premoženja zaradi prej omenjenih specifik nedvomno nižja, kot velja za klasično individualno lastnino po Stvarnopravnem zakoniku.3 Tako po ZPVAS kot po ZAgrS pa ima sodišče isti cilj, to je ugotoviti resnično vrednost zapuščine.

8.Za dosego tega cilja je sodišče prve stopnje dedičem ponudilo možnost (dopis z dne 29. 11. 2022 na list. št. 30), da če se ne strinjajo z uporabo Uredbe, predlagajo postavitev izvedenca. To možnost so izrecno odklonili. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v omenjenem dopisu ni podrobneje pojasnilo, kako je prišlo do izračuna vrednosti nepremičnine, saj se sodišče v njem izrecno sklicuje na Uredbo. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju dediče ponovno obvestilo (dopis na list. št. 41), da bo uporabilo Uredbo, da je vrednost nepremičnin po GURS na dan zadnjega dostopnega vrednotenja 1.353.040 EUR, vrednost deleža (1/35) 38. 658,29 EUR, znižana za 0,05 pa 1.932,91 EUR in da bi nujni delež glede na število nujnih dedičev znašal 120,81 EUR. V tem dopisu je dediče tudi obvestilo, da bodo v primeru nestrinjanja pozvani k založitvi predujma za izvedenca. Nujni dediči so postavitev izvedenca ocenili za nepotrebno z utemeljitvijo, da se strinjajo z vrednostjo po zadnjem vrednotenju v znesku 1.353.040 EUR in nasprotovali uporabi Uredbe. Resnična vrednost zapuščine pa zaradi vseh že omenjenih specifik premoženja ne more biti enaka posplošeni vrednosti nepremičnin, določeni s postopki in metodami množičnega vrednotenja nepremičnin (3. člen Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin).4

9.Glede na to, da so nujni dediči izrecno odklonili možnost, da bi vse specifike premoženja ovrednotil izvedenec, je sodišče prve stopnje za ugotovitev vrednosti zapuščine utemeljeno uporabilo Uredbo, razloge za njeno uporabo pa v izpodbijanem sklepu tudi obrazložilo. Pritožbeni očitek, da se izpodbijanega sklepa glede uporabe Uredbe ne da preveriti, je po vsem povedanem očitno neutemeljen. Enako velja za pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na neobstoječ sklep Višjega sodišča v Ljubljani, prišlo je le do napake v zapisu opravilne številke.

10.Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD, po katerem vse svoje stroške v postopku dedovanja trpi vsak dedič sam.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 22/2017.

2Andrej Hafner, Zakon o agrarnih skupnostih s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana, 2017, str. 196.

3Ibidem.

4Sklep VSL 1102/2019 z dne 22. 1. 2020.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o agrarnih skupnostih (2015) - ZAgrS - člen 2, 48, 52 Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (1994) - ZPVAS - člen 8

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) - člen 1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.