Up-137/00

29. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 29. maja 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 165/99 z dne 15. 2. 2000 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp1474/97 z dne 5. 2. 1999 ter sodbo in sklepom Delovnega sodišča v Celju št. Pd 1065/96 z dne 5. 9. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

V delovnem sporu je sodišče delavcu pritožnice prisodilo tudi odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja na podlagi 23. člena takrat veljavne Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93 - v nadaljevanju SKPG).

1.Pritožnica meni, da delavcu ta odškodnina ob pravilni uporabi materialnega prava ne bi smela biti priznana, saj mu je bila povrnjena vsa škoda, ki jo je utrpel zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja: reintegracija, priznanje delovnega razmerja in plača za čas ko ni delal. Meni, da ima odškodnina iz 23. člena SKPG lahko le značaj pavšalne odškodnine in bi jo bilo treba obravnavati v skladu s splošnimi načeli o odškodninski odgovornosti, kot je urejena z Zakonom o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR) in kot izhaja tudi iz 71. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, Uradni list SFRJ št. 60/89 in nasl. - ZTPDR). Ne strinja se s stališčem, da gre za posebno odškodnino, ki nima temelja v ZOR, temveč v kolektivni pogodbi. V zvezi s tem navaja, da je bila določba 23. člena SKPG brez zakonske podlage oziroma v nasprotju z zakonom. Pobudnica še zatrjuje, da odškodnine po 23. členu SKPG ni mogoče šteti za pogodbeno kazen, saj je bila kot taka izrecno opredeljena šele z novo SKPG iz leta 1997.

2.Pritožnica meni, da ji je z zatrjevano napačno uporabo materialnega prava kršena pravica do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). Konvencijski pojem pravičnega sojenja naj bi vseboval tudi uporabo temeljnih načel obligacijskega prava, kamor spada tudi prepoved kumulacije dejanske in pavšalne odškodnine.

Ureditev odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v kolektivni pogodbi kot nekakšnega pravnega instituta sui generis naj bi kršila tudi 2. člen Ustave.

3.Očitka pritožnice, da je bila z izpodbijanimi sodbami kršena določba 2. člena Ustave, ki se nanaša na splošna ustavna načela, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. Z ustavno pritožbo je namreč mogoče uveljavljati le kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne pa kršitev splošnih ustavnih načel. Le kršitve tistih ustavnih določb, ki vsebujejo kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko utemeljujejo ustavno pritožbo.

4.Pritožnica tudi ne zatrjuje, da so ji bila v postopku kršena ustavna jamstva procesne narave. Oporeka zgolj materialnopravni presoji sodišč oziroma uporabi materialnega prava. Prav tako ne gre za primer, da bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave.

Odločitev sodišča je namreč zadostno obrazložena in temelji na zaključkih, ki so glede na načelo proste presoje dokazov in glede na pravila interpretacije pravnih norm, mogoči.

5.Ustavno sodišče pa se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišč.

Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče torej lahko presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Da bi kakšno izmed pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba, nasprotovalo kakšni od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, pritožnica ne izkaže (niti ne zatrjuje), zgolj zatrjevana nezakonitost (in "nepravičnost") sodne odločbe pa očitka o kršitvi 23. člena Ustave tudi ne utemeljuje.

6.Ustavno sodišče tudi ne odloča o tem, kako je treba razlagati posamezne določbe ZOR in ZTPDR. Razlaga navedenih določb ter institutov civilnega in delovnega prava je naloga rednih sodišč, poenotenje sodne prakse glede navedenih vprašanj uporabe zakona je naloga Vrhovnega sodišča, naloga Ustavnega sodišča ob presoji ustavne pritožbe pa je zgolj preveriti, ali s to razlago sodišča navedenim določbam in institutom niso dala vsebine, ki bi bila nesprejemljiva z vidika kake ustavne pravice. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da pritožnica zatrjevano napačno uporabo materialnega prava utemeljuje z zatrjevanjem, da je ureditev odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v kolektivni pogodbi v neskladju z zakonom. Za to presojo pa je pristojno delovno sodišče (3. točka 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) in ne Ustavno sodišče (glej tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-220/94 z dne 6. 2. 1997, OdlUS VI, 15 in sklep št. U-I-75/97 z dne 14. 5. 1997, OdlUS VI, 62).

7.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo. Ker določbe 6. člena EKČP pravice do sodnega varstva ne zagotavljajo v večjem obsegu kot 23. člen Ustave, v obravnavani zadevi ni bilo treba posebej presojati, ali je izpodbijani posamični akt tudi v nasprotju s temi določbami.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan