Jedro

V primeru, ko gre za predvojno stavbo, je za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča bistvena dejanska urejenost in uporaba zemljišča v času podržavljenja zemljišča, torej v času družbene lastnine, in ne načrtovanje ob izgradnji stavbe.

Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča uporabilo dinamični pristop, v okviru katerega je ugotavljalo urbanistični in dejanski vidik neposredne namembnosti spornega zemljišča skozi celotno relevantno obdobje. Ugotovitev, da je bilo po podržavljenju sporno zemljišče z dvema občinskima odlokoma namenjeno za ureditev okolice bajerja, sicer nakazuje, da je bila sporna zemljiška parcela planirana za drugačno rabo. Vendar pa je v luči dinamičnega principa za ugotovitev pripadajočega zemljišča v takšnih primerih odločilno, da do izvedbe takšne ureditve ni prišlo.

Izrek

Pritožba nasprotne udeleženke Mestne občine Ljubljana se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima nepremičnina s parc. št. 1115/5, k. o. 0000 X, pravni položaj skupnega dela stavbe v etažni lastnini in da lastninska pravica na njej učinkuje v korist vsakokratnih lastnikov stavbe z ID 0000-0000, z naslovom A., Ljubljana.

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka Mestna občina Ljubljana, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa v smeri zavrnitve predloga za določitev sporne nepremičnine za individualno pripadajoče zemljišče k stavbi, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Meni, da je z odločitvijo poseženo v njeno lastninsko pravico, ki jo ima. Predlagateljica ni izkazala, da bi bila nepremičnina, ki v naravi predstavlja vrt, neposredno namenjena ali potrebna za redno rabo obravnavane stavbe v času podružabljanja, in da bi na parc. št. 1115/5 pridobila pravico uporabe. Sodišče bi moralo v konkretnem primeru, ko gre za predvojno stavbo ter funkcionalno zemljišče in gradbena parcela nista bila določena, uporabiti dinamični princip ugotavljanja pripadajočega zemljišča (torej ugotavljati pripadajoče zemljišče k stavbi z dejanskega in urbanističnega vidika neposredne namembnosti spornega zemljišča skozi celotno obdobje obstoja stavbe v času družbene lastnine), ne pa svojo odločitev opreti na stanje ob izgradnji stavbe. Ker gre za stavbo, zgrajeno pred zaplembo zemljišč, je pomembno stanje v trenutku podružabljanja zemljišča. Izvedenka je na naroku izpovedala, da sporna parcela št. 1115/5 ob zaplembi ni bila namenjena obravnavani stavbi na naslovu A. Tudi v pisni dopolnitvi mnenja je navedla, da katastrsko stanje iz leta 1948 ne obsega spornega zemljišča, saj ni bilo zajeto znotraj parcele 610/4, ki je obkrožala nekdanjo parcelo 610/3. Opozarja še, da je v času družbene lastnine sporno zemljišče spadalo v območje urejanja parkovne, športne in rekreacijske površine, iz katerega je bila stavba skupaj z zemljiščem na parc. št. 1116/1 izključena, zato je izvedenka zaključila, da sporno zemljišče v času družbene lastnine prav tako ni bilo namenjeno za potrebe redne rabe predmetne stavbe. Ker ob zaplembi sporna parcela ni bila namenjena obravnavani stavbi, urbanistični kriterij ni podan. Zaključke izvedenke je sodišče napačno tolmačilo in s tem nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje, da je bilo sporno zemljišče namenjeno rabi predmetne stavbe, saj za to ne obstajajo arhivski podatki. Pritožnica meni, da ob zaplembi in v času družbene lastnine, sporno zemljišče ni bilo namenjeno rabi predmetne stavbe. Dodaja, da nobena od zaslišanih prič ni vedela izpovedati o uporabi spornega zemljišča v času zaplembe in pred njo, zato ni izkazan niti dejanski kriterij pretekle rabe v času zaplembe.

ZVEtL-1 ne more predstavljati samostojne podlage za določitev pripadajočega zemljišča, neodvisno od na njem predhodno pridobljene lastninske pravice. Treba je ugotoviti, katero zemljišče je bilo namenjeno rabi stavbe in ali je lastnik stavbe na njem pridobil lastninsko pravico. Sodišče ni navedlo pravne podlage, na podlagi katere bi/so vsakokratni lastniki obravnavane stavbe pridobili lastninsko pravico na spornem zemljišču.

3.Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavni zadevi je vprašanje, ali je sporna nepremičnina s parc. št. 1115/5 k. o. X, pripadajoče zemljišče k (večstanovanjski) stavbi št. 0000-0000, z naslovom A., Ljubljana.

6.Ugotavljanje (individualnega) pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe. Postopek je namenjen odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju. Odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je nekdanje družbeno premoženje pripadajoče zemljišče k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, je odgovor na vprašanje, ali je to zemljišče v času družbene lastnine pomenilo njeno funkcionalno zemljišče, ki je kot kategorija družbene lastnine zemljišče, ki je potrebno za redno uporabo (rabo) stavbe oziroma objekta. Merila za to so določena v 43. členu ZVEtL-1 in temeljijo na izhodiščih družbene lastnine, zlasti načela, da se je s pridobitvijo pravnega posla za pridobitev pravice na stavbi (ali njenem delu) pridobil tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču. Nujnost pogodbenega prenosa pravice uporabe na zemljišču, ki je potrebno za redno uporabo stavbe, ni bila potrebna.

7.ZVEtL-1 pri merilih za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča omogoča sočasno uporabo vseh zakonsko določenih meril, ne določa nobenega razmerja med njimi, gre za enakovredna merila, ki se medsebojno dopolnjujejo. Pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča niso pomembnejši upravni akti iz časa ob gradnji, ampak je treba upoštevati tudi druga merila (ureditev v naravi, pretekla redna raba in urbanistični standardi po izgradnji), ki kažejo na namenjenost za redno rabo. Zakon sodišču omogoča, da z uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. V primeru kot je obravnavani, ko gre za predvojno stavbo (zgrajeno 1870), je za ugotovitev bistvena dejanska urejenost in uporaba zemljišča v času podržavljenja zemljišča, torej v času družbene lastnine, in ne načrtovanje ob izgradnji stavbe, ki je ob pomanjkanju drugega dokaznega gradiva lahko eden od dokazov in indic o stanju, kakršno je obstajalo ob poznejšem podržavljenju zemljišča. Iz takšnega izhodišča je izhajalo tudi sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, ko je s pomočjo sodne izvedenke urbanistične stroke B. B., ki si je ogledala kraj, ter po pregledu listovne dokumentacije v spisu in zaslišanju predlagateljice in priče ugotavljalo obseg pripadajočega zemljišča k navedeni stavbi, ob podržavljenju in v času družbene lastnine.

8.Po natančno izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo in jasno razložilo, da obravnavana nepremičnina, ki v naravi predstavlja vrtičke na južni strani obravnavane stavbe, zelene površine, garažni objekt in vrtno lopo, predstavlja, glede na njeno umeščenost in funkcionalno povezanost s stavbo na naslovu A., pripadajoče zemljišče k tej stavbi. Oporo za tak zaključek je imelo v izvedenem dokaznem postopku.

9.Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja:

- da odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča in gradbene parcele za predmetno stavbo ni bilo najti, prav tako ni bilo na razpolago projektne dokumentacije iz časa načrtovanja in izgradnje stavbe; - da je stavba (do leta 1945) stala na parc. št. 610/3, ki je obsegala samo stavbišče stavbe, okoli stavbe pa je bila parc. št. 610/4; da sta po parcelaciji v letu 1945 nastali novi parceli: parc. št. 1116, ki je obsegala hišo in del zemljišča okoli hiše, in parc. št. 1115/1, ki je obsegala preostali del zemljišča (sedanja 1115/5, 1115/17 in 1115/18, te so nastale po letu 2000); - da je bila sedanja parcela 1115/5 del parcele 1115/1, pred tem parcele 610/4 (sporna parcela je bila skupaj s parc. št. 1115/17 in 1115/18 prej del parcele 1115/1); - da je sporno zemljišče (1115/5) predstavljalo del zemljišča oz. zaključene celote, znotraj katerega se je nahajala stavba; - da je bila parcela 1115/5 v takratnem času znotraj gradbene parcele in v celoti namenjena redni rabi obravnavane stavbe; - da sta bili parceli 610/3 in 610/4, oz. parceli 1115/1 in 1116 (po izvedeni parcelaciji) skupaj podržavljeni na podlagi odločbe 26. 6. 1947, in je bila sedanja sporna parcela 1115/5 (kot del parcele 1115/1 in še prej del parcele 610/4) podržavljena skupaj s parcelo, na kateri stoji stavba; - da sta se ti prenesli v last FLRJ, v letu 1958 pa v upravljanje Občine Ljubljana ...; - da je bil leta 1969 sprejet Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS ..., ki je načrtoval rekreacijski center, ki pa še ni bil jasno določen, a je iz zazidalnega načrta stanovanjske soseske ... izhajalo, da je predmetna stavba skupaj s 750 m2 zemljišča predstavljala del izločenega zemljišča; - da je bil nato leta 1981 sprejet še Odlok o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta ob ... bajerju, ki je določil območje G, kot del rekreacijskega in parkovnega območja ... bajerja, pri čemer je sporno zemljišče spadalo v območje G; - da načrtovano rekreacijsko/parkovno območje ni bilo (nikoli) izvedeno, kot je bilo načrtovano, nič se ni uredilo na parc. št. 1115/1 (sedaj 1115/5, 1115/17, in 1115/18), - da se načrtovana namembnost ni realizirala, kaže uporaba sporne parcele in prodaja parcel (sedanji 1115/7 in 1115/8), ki sta bili tudi načrtovani za rekreativne in parkovne dejavnosti; - da je bila sporna nepremičnina ves čas od izgradnje, tudi v času družbene lastnine v dejanski funkciji in uporabi predmetne stavbe, saj so jo ves čas od izgradnje za namene stavbe uporabljali njeni stanovalci, na kar kažejo sledi pretekle redne rabe zemljišča; - da je imel vsak stanovalec na prvotni parceli 1115/1 svoj vrt, po parcelaciji parcele 1115/1 je del s parc. št. 1115/5 ostal v rabi stanovalcev, preostalo zemljišče pa je šlo v prodajo, ki je sedaj v zasebni lasti; - sporna parcela je umeščena med (južnim) ožjim zemljiščem neposredno okoli stavbe in parcelo 1115/17, na kateri je sedaj stanovanjska stavba; - da se do sporne parcele, ki predstavlja del zaključene enote dvoriščnega dela obravnavane stavbe, dostopa izključno preko zemljišča s parc. št. 1116 (sedaj s 1116/1 in 1116/2) in da je območje zaključene celote ograjeno z žično ograjo in živo mejo proti zemljiščem proti jugu.

10.Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča uporabilo dinamični pristop, v okviru katerega je ugotavljalo urbanistični in dejanski vidik neposredne namembnosti spornega zemljišča skozi celotno relevantno obdobje. Pravilno je presodilo, da je sporno zemljišče, tedaj še v sklopu parc. št. 610/4, kasneje del parc. št. 1115/1, v času podržavljanja in nato ves čas obstoja družbene lastnine, služilo oziroma bilo namenjeno za rabo stavbe z naslovom A. Pritožbeno sodišče soglaša s celovitimi razlogi sodišče prve stopnje in v nadaljevanju odgovarja na pritožbene navedbe.

11.Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča ni upoštevalo le stanja ob gradnji. Svoje odločitve ni oprlo na urbanistično stanje v času gradnje, saj projektne dokumentacije in odločb iz časa osnovnega načrtovanja in izgradnje, kot je ugotovila sodna izvedenka, ni bilo. Pravilno pa je upoštevalo kasnejše listine, iz zadnjega desetletja pred zaplembo parcel 610/3 in 610/4. Izvedenka je ob upoštevanju takratne upravne odločbe in referenčnega stavbnega reda, v okviru pravil urbanistične stroke pojasnila, da je sporno zemljišče predstavljalo del zemljišča oziroma prostorske enote, znotraj katere se je nahajala stavba, in da je bilo namenjeno v celoti stavbi in ni predstavljalo zemljišča, namenjenega javni rabi ali kakšni drugi stavbi. Na podlagi takšnih ugotovitev, ko drugih posamičnih prostorskih aktov, tudi iz časa trenutka zaplembe, ni, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je bilo takšno stanje in namenjenost sporne parcele tudi ob sami zaplembi. Da bi bilo sporno zemljišče tik pred (oz. ob) zaplembo(i) namenjeno javni rabi ali drugi hiši, pritožnica ni izkazala, saj je bilo dodatno na podlagi zaslišanj predlagateljice in priče ugotovljeno, da je bilo sporno zemljišče skupaj s stavbo v uporabi uporabnikov/stanovalcev oz. lastnikov te stavbe ves čas od izgradnje stavbe.

12.Resda je izvedenka na naroku izpovedala, da iz arhivskih podatkov, to je prostorskih podatkov in GURS, izhaja, da sporno zemljišče (parc. št. 1115/5) ni bilo namenjeno predmetni stavbi. A okoliščina, da iz prostorskih aktov ni razvidno, da bi bilo sporno zemljišče namenjeno redni rabi stavbe, še ne pomeni, da ni bilo namenjeno tej stavbi. Izjavo izvedenke je treba povezati z njeno navedbo v dopolnitvi izvedenskega mnenja, ko je potrdila svoje mnenje v prvotnem mnenju, da sta bili parceli 610/3 in 610/4, katere del je bila tudi sporna nepremičnina (kot stavbišče in utrjeno in neutrjeno dvorišče z vrtovi), zaplenjeni skupaj in da ob zaplembi in ne prej nista spremenili namenske vezanosti na predmetno stavbo v smislu neposredne redne rabe stavbe. Izvedenka ni ugotovila, da v času zaplembe zaradi parcelacije sporna parcela ni bila več zajeta znotraj parcele 610/4, kot to zmotno navaja pritožnica. Izvedenka je le podala svoje mnenje, da če je bilo sporno zemljišče/območje pred zaplembo, konkretneje pred letom 1945, ko je bila opravljena parcelacija, prodano tretji osebi, ki ni hkrati lastnik stavbe, potem se je namenska vezanost zemljišča spremenila in ni bilo več namenjeno rabi predmetne stavbe. Šlo je le za njena predpostavljanja, pritožnica pa ne izkazuje, da bi bilo sporno zemljišče tedaj prodano in tako izključeno iz parc. št. 610/4. Dejstvo je, da sta bili parceli 610/3 in 610/4 (zemljišče okrog hiše s stavbiščem 610/3) parcelirani v letu 1945 in sta nastali parceli 1116, ki je obsegala hišo in del zemljišča okoli nje, in 1115/1, ki je obsegala preostali del (sedanje parc. 1115/5, 1115/17 in 1115/18), in sta bili skupaj zaplenjeni. Ne tedaj, ne prej ni bila spremenjena namenska vezanost spornega zemljišča (ki je bilo del parcele 1115/1 in pred tem del parcele 610/4), ki je služilo redni rabi stavbe. Da bi bilo stanje glede rabe in namenskosti ob podržavljenju drugačno, dokazno gradivo ne potrjuje.

13.Sodišče je tudi ugotavljalo, ali je naknadno, med tekom trajanja družbene lastnine, prišlo do spremembe prvotnega/izvornega stanja, ob tem pa upoštevalo vse kriterije iz 43. člena ZVEtL-1 (urejenost v naravi, pretekla redna raba, urbanistični vidik). Opredelilo se je do vsakega posameznega kriterija, tudi urbanističnega plana v času družbene lastnine oz. do vprašanja namembnosti in uporabnosti zemljišča za redno rabo do nastopa lastninjenja. Očitek o napačni uporabi materialnega prava, češ da se je sodišče oprlo le na urbanistično stanje ob izgradnji stavbe, ne pa na stanje v času podružabljanja, zato ni utemeljen.

14.Ugotovitev, da je bilo po podržavljenju (ko je stavba in celotno zemljišče postalo družbena lastnina) sporno zemljišče (skupaj s še južnejšim delom; vse del prej parcele 1115/1) z Odlokom o sprejetju zazidalnega načrta iz leta 1969 in z Odlokom o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta v letu 1981 namenjeno za ureditev okolice ... bajerja, sicer nakazuje, da je bila sporna zemljiška parcela planirana za drugačno rabo. Vendar pa je v luči dinamičnega principa za ugotovitev pripadajočega zemljišča v takšnih primerih odločilno, da do izvedbe takšne ureditve ni prišlo, saj se načrtovana ureditev območja za rekreacijske in parkovne namene ni realizirala. Ugotovljena pretekla urejenost v naravi in redna raba sporne parcele pa kažeta, da so jo v času družbene lastnine ves čas uporabljali, vzdrževali in zanjo skrbeli stanovalci stavbe. Oporo za takšno ugotovitev je imelo sodišče v zaslišanjih predlagateljice in priče ter predloženih fotografij in listin. Do spremembe rabe zemljišča, vezane na stavbo, tako ni prišlo. Ugotovljeno je, da so stanovalci oz. etažni lastniki stavbe sporno zemljišče ohranili v uporabi. Trditve, da bi ga uporabljal kdo drug, ni bilo. Kljub sprejetemu splošnemu pravnemu aktu o namenu preureditve določenega območja za javno dejavnost, je bilo sporno zemljišče puščeno v njihovi uporabi in jim ni bilo vzeto iz uporabe. Ker ni dokazano nasprotno, je izpodbijana odločitev pravilna. Nerealiziranost načrtovanja, kot tudi sama uporaba sporne parcele in tudi prodaja parcel, ki sta bili tudi načrtovani za dejavnosti, kažejo, da je bila sporna nepremičnina namenjena rabi predmetne stavbe. Ugotovljen obseg pripadajočega zemljišča tako tudi po presoji pritožbenega sodišča ustreza merilom iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.

15.Ugotovitev funkcionalne povezanosti zemljišča s stavbo praviloma zadošča za sklep, da je tako zemljišče postalo last lastnika stavbe. Resda ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice (niti pravice uporabe) na zemljišču, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu pridobili in zadržali lastninsko pravico. Vendar pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu v točkah 29-35, predvsem pa v točki 31, jasno obrazložilo, katera je pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na ugotovljenem pripadajočem zemljišču, med katero ni ZVEtL-1. Pritožničin očitek, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage, je torej neutemeljen. Sodišče prve stopnje se je tudi opredelilo do vseh dejanskih ugovorov in pomislekov pritožnice. Pritožba se z razlogi/argumenti sodišča prve stopnje sploh ne sooči, ne trdi, da (in zakaj) so zmotni. Pritožbeno sodišče tako v okviru uradnega preizkusa pritožbe ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo.

16.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče potem, ko ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

2.V skladu s 43. členom ZVEtL-1 sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti, (1) katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, (2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, (3) preteklo redno rabo in (4) merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču.