Jedro

Nepremičnina, katere solastnica je pritožnica, je sicer predmet spora in je zato sodišče pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja ne bi smelo upoštevati, kar pa glede na vse ostale ugotovitve vendarle ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve o predlagani taksni oprostitvi.

Pritožnika ne zanikata, da kljub izrecnemu pozivu sodišča nista dopolnila svojega predloga za taksno oprostitev. Zakonska posledica takšne opustitve, na katero sta bila vnaprej opozorjena, je zavrženje predloga. Ob primerni skrbnosti bi se ji lahko izognila, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da gre za nesorazmerno sankcijo. Pritožnika sama sodišču nista predložila podatkov o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala podati vsaj soglasje, da lahko sodišče te podatke pridobi iz uradnih evidenc. Ker gre za davčno tajnost, je bilo zahtevano soglasje vsekakor potrebno in je drugačno pritožbeno stališče materialnopravno zgrešeno. Za morebitno ponovno pozivanje k dopolnitvi predloga pa ni bilo zakonske podlage.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Nasprotni udeleženci so v zvezi s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 1. 2018 predlagali taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je predlog prve nasprotne udeleženke zavrnilo, predlog drugih dveh nasprotnih udeležencev pa zavrglo.

2. V pritožbah zoper navedena dva sklepa se nasprotni udeleženci sklicujejo na vse zakonske pritožbene razloge. Predlagajo njuno spremembo, tako da bo njihovemu predlogu za taksno oprostitev ugodeno.

3. Prva nasprotna udeleženka v svoji pritožbi poudarja, da ... Z nepremičnino, na katero se sklicuje izpodbijani sklep, ne more razpolagati, ker je predmet delitve in prodaje v tem postopku. ... Meni, da bi ji sodišče lahko omogočilo vsaj obročno plačilo takse, sploh ker je postopek začela predlagateljica, pritožnica pa v njem nastopa le kot dedinja po pokojnem bratu.

4. Druga dva nasprotna udeleženca poudarjata, da je bila njuna vloga le delno nepopolna, zato sodišče predloga ne bi smelo kar zavreči, ampak bi ju moralo pozvati še k predložitvi manjkajočega soglasja za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. Gre za nesorazmerno sankcijo, sicer pa soglasje niti ne bi bilo potrebno.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi prve nasprotne udeleženke:

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi zbranih podatkov, ki izkazujejo gmotno stanje pritožnice in njenega zakonca, pravilno sklepalo, da s plačilom dolgovane sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata. Oba imata namreč redne mesečne dohodke (plačo oziroma pokojnino). Ti so ... še vedno tolikšni, da ne izpolnjujeta pogojev za brezplačno pravno pomoč, kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep. Nepremičnina, katere solastnica je pritožnica, je sicer predmet spora in je zato sodišče pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja ne bi smelo upoštevati, kar pa glede na vse ostale ugotovitve vendarle ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve o predlagani taksni oprostitvi. ...1 ... Končno ... ni podlage niti za predlagano obročno plačilo dolgovane sodne takse, sploh ker ta znaša vsega 15,00 EUR.

O pritožbi drugih dveh nasprotnih udeležencev:

7. Pritožnika ne zanikata, da kljub izrecnemu pozivu sodišča nista dopolnila svojega predloga za taksno oprostitev. Zakonska posledica takšne opustitve, na katero sta bila vnaprej opozorjena, je zavrženje predloga. Ob primerni skrbnosti bi se ji lahko izognila, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da gre za nesorazmerno sankcijo. Pritožnika sama sodišču nista predložila podatkov o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala podati vsaj soglasje, da lahko sodišče te podatke pridobi iz uradnih evidenc. Ker gre za davčno tajnost, je bilo zahtevano soglasje vsekakor potrebno in je drugačno pritožbeno stališče materialnopravno zgrešeno.2 Za morebitno ponovno pozivanje k dopolnitvi predloga pa ni bilo zakonske podlage.

Sklepno:

8. Sodišče prve stopnje je po navedenem v obeh primerih pravilno uporabilo ustrezne določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1), vključno z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na nepopolne vloge in njihovo dopolnitev, in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku. Pri odločanju ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, drugih pa pritožbi opredeljeno ne uveljavljata. Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijana sklepa.

9. Pritožniki so s pritožbama propadli, zato do povračila svojih pritožbenih stroškov niso upravičeni. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Poleg tega ..., kar je v izpodbijanem sklepu ostalo prezrto. 2 8. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov ter 8. in 18. člen Zakona o davčnem postopku.