Jedro

286.b člen ZPP-D je uvedel breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev, poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde prej ni mogla navesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu z dne 13.6.2006 v 1. in 3. točki izreka tako, da je toženima stranka N. d.o.o. in A.S. naložilo nerazdelno plačati glavnico 27.327,74 EUR (6.548.819,54 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2006 dalje do plačila ter ji povrniti izvršilne stroške v znesku 281,62 EUR (67.488,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.6.2006 dalje do plačila. Odločilo je tudi, da sta toženi stranki dolžni plačati tožeči stranki v roku 15-ih dni nadaljnje pravde stroške v znesku 1.016,88 EUR.

Zoper to sodbo sta se po svojem pooblaščencu pritožili obe toženi stranki in predlagali njeno razveljavitev. V pritožbi opozarjata, da je sodišče prve stopnje zagrešilo procesne kršitve, ker zakonitemu zastopniku prvotožene stranke oz. drugotoženi stranki ni bila dana možnost zaslišanja oz. izvajanja dokazov, saj se ta zaradi bolezni ni mogel udeležiti glavne obravnave. Z zaslišanjem pa bi tožena stranka bistveno utrdila svoje argumente in ugovore glede reklamacij, ki jih je sicer navajala v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča, da se dejstva, ki jim tožena stranka ni ugovarjala, štejejo za priznana. Sodišče predlogom tožene stranke ni sledilo, kar ima za posledico, da so določena vprašanja ostala nerazčiščena. Tudi zamudnih obresti sodišče ne bi smelo priznati tožeči stranki, saj na menici, ki je pravna podlaga za tožbeni zahtevek ni nobenega besedila oz. obveznosti plačila zamudnih obresti.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, na tako ugotovljena dejstva je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti drugih takih kršitev v postopku, ki bi jih moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti.

Po določbah drugega odstavka 214. člena ZPP-D se dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov štejejo za priznana. Zato sodišče ni zagrešilo nobene postopkovne kršitve, ko je štelo dejstva, ki jim tožena stranka ni ugovarjala za priznana.

286. b člen ZPP-D je uvedel breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev, poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde prej ni mogla navesti.

Tožena stranka v pritožbi zatrjevane kršitve pravice do izjave v postopku pred sodiščem prve stopnje ni grajala. V pritožbi niti ne trdi, da je brez svoje krivde ni mogla grajati. Že zato so te pritožbene navedbe neupoštevne.

Tudi pritožbenega stališča, da sodišče prve stopnje ne bi smelo priznati tožeči stranki zamudnih obresti, ni mogoče sprejeti. Pravna podlaga za odločitev sodišča prve stopnje je v prvem odstavku 378. člena OZ, po katerem dolguje dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti poleg glavnice še zamudne obresti. Ker je tožeča stranka v obravnavanem primeru uveljavljala zakonske zamudne obresti, ne pa pogodbenih tudi pritožbenega očitka, da obveznosti plačila zamudnih obresti tožena stranka ni prevzela ni mogoče upoštevati. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo toženih strank zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).