Jedro

sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe proti družbeniku in šele v naslednjem koraku ugotavljati, ali ima družbenik v Republiki Sloveniji kakšno premoženje, zoper katerega bi bilo mogoče voditi izvršbo. Brez sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika namreč upnik ne bi imel nobene odločbe slovenskega sodišča, na podlagi katere bi sploh imel možnost uveljavljati poplačilo po pravilih mednarodnega prava v državi, v kateri ima družbenik stalno bivališče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v zaradi izbrisa dolžnika iz sodnega registra (do izbrisa je prišlo pred uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb) prekinilo izvršilni postopek. V nadaljevanju pa je zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe proti edinemu družbeniku izbrisane družbe, ker gre za tujca, ki nima v RS odprtega nobenega transakcijskega računa, ni zaposlen, prav tako ni slovensko izvršbo ne more izvajati izvršbe na nepremičnini na naslovu družbenika, ker je ta naslov v tujini.

Zoper drugo točko sklepa se upnik pritožuje in v pritožbi navaja, da je prehod obveznosti na podlagi zakona izkazan in da ugotovljena dejstva ne dajejo podlage za zavrnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z družbenikom kot novim dolžnikom. Odgovornost družbenikov se namreč tudi, ko gre za tujce, ugotavlja pred slovenskim sodiščem in z izdajo predlaganega sklepa bi upnik šele dobil možnost uveljavljati terjatev proti družbeniku. Enako izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (točka 50). Po mnenju upnika je odločitev tudi sicer preuranjena, saj sodišče ne more samo presoditi, da upnik na območju RS nima nobenih premičnin. Dejstvo, da ima stalno bivališče prijavljeno v tujini, namreč še ne pomeni, da v RS nima nobenih premičnin, nenazadnje je v Sloveniji poslovala njegova družba.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe proti družbeniku in šele v naslednjem koraku ugotavljati, ali ima družbenik v Republiki Sloveniji kakšno premoženje, zoper katerega bi bilo mogoče voditi izvršbo. Brez sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika namreč upnik ne bi imel nobene odločbe slovenskega sodišča, na podlagi katere bi sploh imel možnost uveljavljati poplačilo po pravilih mednarodnega prava v državi, v kateri ima družbenik stalno bivališče (v konkretnem primeru v Bosni in Hercegovini). Tako je nenazadnje tudi izrecno zapisalo Ustavno sodišče v odločbi U-I-135/00 z dne 9.10.2002. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali so sicer izpolnjeni pogoji za nadaljevanje izvršbe zoper S.M. kot družbenika izbrisane družbe) in ustrezno odločiti.