Jedro

Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba upoštevati tudi finančni položaj prosilca. Organ za BPP je preveril ne le dohodkovni cenzus prosilca in njegove žene, temveč tudi njun premoženjski cenzus. Ker je slednji presežen, je tožilčevo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Veterinarske uprave RS, Območnega urada Maribor, št. 06172-2465/2011-8 z dne 19. 10. 2011, v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 3449-86/2011/4 z dne 5. 12. 2011. V obrazložitvi navaja, da je tožnik prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil obvestilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o svojih prejemkih za mesec november in december 2011 in o prejemkih za mesec december za A.A. in B.B., odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3449-86/2011/4 z dne 5. 12. 2011 ter štiri račune. Organ za BPP je pojasnil, da se za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi, z zakonom določeni pogoji (11. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno (12. člen ZBPP). Organ za BPP je ugotovil, da prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja, kot je določen v ZBPP. Kot je prosilec navedel v prošnji, živi v skupnem gospodinjstvu z ženo A.A., s katero sta solastnika stanovanja oziroma hiše, v kateri živita, žena je tudi lastnica osebnega avtomobila. Iz uradne evidence Geodetske uprave in iz zemljiške knjige pa je organ za BPP ugotovil, da je prosilec lastnik večjega števila kmetijskih in gozdnih zemljišč, prosilčeva žena pa do 2/3 solastnica stanovanja v stavbi št. 1433 k.o. ..., ki je ocenjeno na 66.898 EUR. Na ugotovitve organa za BPP je prosilec izjavil, da dohodka od kmetije nima, da sta z ženo do januarja 2012 plačevala 300 - 400 EUR mesečno za doplačilo doma starejših občanov za ženino mater, žena za stanovanje, katerega solastnica je, odplačuje kredit, zapuščinska obravnava glede preostalega deleža stanovanja, za katerega plačujeta tudi vse stroške, pa tudi še ni zaključena. Organ za BPP je ugotovil, da solastninski delež prosilčeve žene na stanovanju znaša 44.599 EUR in že ta znesek presega premoženjski cenzus, ki se v skladu z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12) upošteva pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči (13.780 EUR). Zato tudi, če je povprečni dohodek na člana družine nižji od dohodkovnega cenzusa (520 EUR), prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na tej podlagi je organ za BPP prosilčevo prošnjo kot neutemeljeno zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da se z odločitvijo, da si ne zasluži brezplačne pravne pomoči, ne more strinjati. Takšna odločitev je nehumana, suhoparna, napisana z dolgim opisovanjem členov in nekorektna. Iz vseh dostopnih virov je razvidno, da nima denarnih sredstev za plačilo dragih odvetnikov. Nedoumljivo je, da naj imetje, ki si ga je prigaral v 50-ih letih šparanja in odrekanja, zaradi nerazumnosti sodišča in neustreznih predpisov proda, da bo lahko plačal odvetnika, ki bo skušal dokazati krivico, ki mu je bila storjena, ter neresnične obtožbe delavca VURS-a. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri razlogih izpodbijane odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Organ za BPP je prosilcu pravilno pojasnil, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči pogoj (tudi) finančni položaj prosilca. ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Na tej zakonski določbi je imel organ za BPP podlago, da je preveril ne le dohodkovni cenzus prosilca in njegove žene, temveč tudi njun premoženjski cenzus. Ker je slednji presežen, je tožilčevo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči moral zavrniti.

Da organ za BPP ne bi pravilno ugotovil premoženja oziroma vrednosti premoženja, ki se upošteva v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči, tožnik niti ne ugovarja. Organ za BPP mu je pojasnil, da se to premoženje ugotavlja po ZSVarPre (prvi odstavek 27. člena) v zvezi z ZDIU12 (peti odstavek 4. člena), brezplačna pravna pomoč pa se ne dodeli, če vrednost dosega ali presega 13.780 EUR. Takšno vrednost presega že solastniški delež stanovanja tožnikove žene.

Tožnik zmotno meni, da zgoraj navedenega premoženja organ za BPP ne bi mogel upoštevati pri obravnavi njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Premoženje je, kot je sodišče že navedlo, po prvem odstavku 12. člena ZBPP eden od vidikov (poleg dohodkov) finančnega položaja prosilca. Zato tudi če tožnikov dohodek ne dosega oziroma presega višino zneska, ki bi ga sicer upravičeval do pridobitve brezplačne pravne pomoči, mu le-te organ za BPP ni mogel odobriti, če ima hkrati on oziroma njegova žena premoženje, katerega vrednost presega v zakonu določen znesek. Zato je po presoji sodišča organ za BPP pravilno ugotovil, da v obravnavanem primeru finančni pogoj iz 12. člena ZBPP ni bil izpolnjen. Tožbeni očitki o nepravilni odločitvi so zato neutemeljeni. Kolikor pa se tožnik ne strinja s samim pogojem, kot je določen v zakonu, pa ne gre za pravilnost konkretne odločitve, ampak ustreznost predpisa.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.