Jedro

Okoliščine, ki stranki onemogočajo nemoteno uporabo stavbe in zemljišča, ne vplivajo na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanima odločbama je bilo tožniku za leto 2004 in 2005 odmerjeno nadomestilo od zazidanega stavbnega zemljišča v ..., ki se uporablja za stanovanjski namen v izmeri 93 m2, in sicer za leto 2004 v znesku 4.185,00 SIT, za leto 2005 pa v znesku 4.301,00 SIT. Predmetno zemljišče je bilo glede na lego, namembnost in komunalno opremljenost ovrednoteno s 125 točkami, za leto 2004 je bila uporabljena vrednost točke v višini 0,36 SIT, za leto 2005 pa vrednost točke v višini 0,37 SIT. Izpodbijani odločbi temeljita na določilih Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 91/2000 s spremembami), po katerih se v skladu z določili 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84, Uradni list SRS, št. 18/84 do 33/89 in Uradni list RS, št. 44/97) plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Po določbi 4. člena citiranega občinskega odloka in prvega odstavka 62. člena ZSZ/84 plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča neposredni uporabniki zemljišč oziroma stavbe ali dela stavbe, v skladu z določbo 60. člena ZSZ/84 se nadomestila plačujejo od poslovne oziroma stanovanjske površine stavbe. Stanovanjska površina stavbe je čista tlorisna površina sob, predsobe in hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Če zavezanec nepremičnine ne uporablja ali pa mu je uporaba nepremičnine odložena iz ekonomskih ali kakih drugih razlogov, ta okoliščina na samo odmero nadomestila ne vpliva. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za finance s svojima odločbama št. DT-499-13-183/2008-2 z dne 26. 2. 2009 in št. DT-499-13-184/2008-2 z dne 26. 2. 2009. V obrazložitvi navedenih odločb pritožbeni organ tožniku pojasnjuje, da okoliščina, da so v danem primeru stanovanjski prostori moteni zaradi izpusta sosedovih odpadnih in meteornih voda na vhodna vrata objekta na katerem prebiva tožnik, ne vplivajo na odmero nadomestila, po občinskem odloku pa to tudi ni razlog za oprostitev plačila. Ministrstvo za finance kot drugostopni organ v skladu z določbo 25. člena Zakona o državni upravi lahko odloča v upravnem postopku na drugi stopnji le o pravnih sredstvih zoper upravne akte, ki jih izdaja organ v sestavi in ne o drugih vplivih na zavezanca. Zato tudi ne more ukrepati, kot to v pritožbi pričakuje tožnik, na ravnanje oziroma delo občinskih upravnih organov in inšpektoratov, oziroma ne more vplivati na druge stranke, ki mu onemogočajo nemoteno uporabo stavbe in zemljišča. Tožnik v laični tožbi smiselno izpodbija citirani prvostopni odločbi iz razlogov, ki jih je navajal že v pritožbenem postopku. Predlaga odpravo izpodbijanih odločb. Zahteva tudi povračilo stroškov sanacije v višini 5.000,00 EUR.

Tožena stranka v odgovorih na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne ter kot zakoniti potrdi izpodbijani odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na razloge, ki sta jih za svojo odločitev navedla organa prve in druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010).

V obravnavani zadevi med strankama ni spora o tem, da tožnik živi v stanovanjski hiši, za katero mu je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Prav tako v zadevi ni sporna kvadratura stanovanjske hiše od katere je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmerjeno ter število točk. Neutemeljeno pa tožnik kot razlog za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča navaja neustrezno stanje oziroma ogroženost objekta zaradi izpusta sosedovih fekalij – odpadnih in meteornih voda na vhodna vrata tega objekta, zaradi česar mu je uporaba nepremičnine otežena. Davčni organ druge stopnje je v pritožbenem postopku tožniku pravilno pojasnil pravno podlago za izdani odmerni odločbi, kakor tudi dejstvo, da okoliščine, ki tožniku onemogočajo nemoteno uporabo stavbe in zemljišča, ne vplivajo na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sodišče soglaša tudi s stališčem drugostopnega organa, da lahko odloča v upravnem postopku na drugi stopnji le o pravnih sredstvih zoper upravne akte, ki jih izda organ v sestavi in ne o drugih vplivih na zavezanca. Upoštevaje vse navedeno so tožbene navedbe, ki so enake pritožbenim, neutemeljene.

Sodišče je zato po ugotovitvi, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.