Jedro

Oporoka je enostranska, preklicna in strogo oblična izjava volje zapustnika, s katero ta razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Zapustnik mora v trenutku izjave hoteti narediti oporoko. Ni odločilno, ali je izjava naslovljena kot oporoka in ali je v njej postavljen dedič, odločilna je vsebina izjavljene volje, ki mora biti takšna, da ustreza vsebini oporoke (vsebini oporočnega razpolaganja s premoženjem). Za razpolaganje s premoženjem gre v vseh primerih, ko nameni oporočitelj za primer smrti svojemu premoženju drugačno usodo, kot bi mu šla, če bi nastopilo dedovanje po zakonu.

Na to, da je zapustnica razpolagala s svojim premoženjem za primer smrti v korist A. A., kaže zapis o določitvi volil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

II. M. G. in A. L. sama nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in izpodbijanim sklepom o dedovanju (1) nadaljevalo zapuščinski postopek, (2) ugotovilo, da zapuščina po zapustnici obsega: a) denarna sredstva na TRR pri Banki d. d., št. 0000 v višini 60.243,98 EUR (po stanju na dan smrti zapustnice) oziroma 60.243,23 EUR (po stanju na dan 19. 2. 2018), b) neizplačano pokojnino za december 2017 v višini 527,72 EUR, in c) premičnine zapustnice, ki se nahajajo v stanovanju na naslovu I., (3) razglasilo oporočnega dediča A. A. za dediča zapuščine, (4) razglasilo zakonite dediče II. dednega reda: M. G., J. J., T. J., M. J., S. J., M. P., Š. Š., N. R., L. J., A. J. in I. J., ter (5) ugotovilo, da so volilojemniki na podlagi oporoke z dne 3. 5. 2016, I. J., V. Z. in N. Z. 2. Zoper sklep o dedovanju vlaga pritožbo zakoniti dedič M. G., in sicer zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve procesnih pravil. Pritožbenemu sodišču1 predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Listina z dne 3. 5. 2016 ni oporoka, saj v njej ni imenovan oporočni dedič, poleg tega njena vsebina ne omogoča sklepanja o animus testandi - o volji zapustnice, da njeno premoženje deduje A. A. Listina je pristna, poleg tega izpolnjuje formalne pogoje za veljavno oporoko, zato pritožnik ni vložil tožbe na podlagi napotitvenega sklepa. A. A. ni oporočni dedič, je zgolj izvršitelj dogovora o pogrebu zapustnice (upnik do zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov) in izvršitelj volil trem volilojemnikom. Zapustničino navedbo, da se plačilo pogrebnih stroškov izvrši iz njenih denarnih sredstev na bančnem računu, v povezavi s pooblastilom A. A., da realizira plačilo teh stroškov iz njenih denarnih sredstev, ni mogoče šteti za oporočno razpolaganje. Pogrebni stroški so dolg zapuščine. Tudi ostali zapisi v listini (glede izvedbe pogreba, obvestila sorodnikov in prijateljev) so zgolj priporočila A. A. glede organizacije pogreba, ne izjava poslednje volje. Zapustnica je vedela kaj je oporoka, saj je 27. 2. 1985 na zapisnik pri sodišču podala sodno oporoko. Če bi imela namen napraviti oporoko, bi listino poimenovala oporoka, ali pa bi odšla k notarju, da ji jo sestavi.

3. Oporočni dedič A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med postopkom je med dediči nastal spor o tem, ali je zapustnica z izjavo z dne 3. 5. 2016, ki je bila 24. 4. 2018 razglašena kot njena oporoka, hotela narediti oporoko. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da gre za dejansko vprašanje (spor o dejstvih), zato je zapuščinski postopek prekinilo in zakonite dediče II. dednega reda (M. G., M. J., J. J., T. J. in S. J.) napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da listina z dne 3. 5. 2016 ni veljavna zapustničina oporoka (210. člena ZD2). Tožba T. J. je bila zavržena, ostali zakoniti dediči pa tožbe niso vložili, zato je sodišče prve stopnje nadaljevalo in dokončalo zapuščinsko obravnavo ne glede na zahtevke, glede katerih je zakonite dediče napotilo na pravdo (četrti odstavek 213. člena ZD). Pritožnik v pritožbi pojasnjuje, da tožbe ni vložil zato, ker je štel, da je listina pristna in veljavna, ni pa oporoka. Ponujena pritožbena argumentacija, da napotitev na pravdo ni bila potrebna, ni pravilna,3 iz obrazložitve napotitvenega sklepa (ki ga pritožnik ni izpodbijal s pritožbo) namreč izhaja, da je bil med dediči (tudi) spor o zapustničini volji (kar je dejansko vprašanje).4

6. Oporoka je enostranska, preklicna in strogo oblična izjava volje zapustnika, s katero ta razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Zapustnik mora v trenutku izjave hoteti narediti oporoko - njegova volja mora biti usmerjena k nastanku oporoke. Ni odločilno, ali je izjava naslovljena kot oporoka5 in ali je v njej postavljen dedič,6 odločilna je vsebina izjavljene volje, ki mora biti takšna, da ustreza vsebini oporoke (vsebini oporočnega razpolaganja s premoženjem). Za razpolaganje s premoženjem gre v vseh primerih, ko nameni oporočitelj za primer smrti svojemu premoženju drugačno usodo, kot bi mu šla, če bi nastopilo dedovanje po zakonu.7 Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da predstavlja zapustničina izjava z dne 3. 5. 2016 lastnoročno oporoko (63. člen ZD). Takšna presoja temelji na ugotovitvah, da listina izpolnjuje obličnostni pogoj, da je oporočiteljica z zapisom z dne 3. 5. 2016 izjavila voljo z vsebino, ki jo je mogoče šteti za oporočno razpolaganje s premoženjem, in da je hotela narediti oporoko (animus testandi).

7. Zapustnica je v izjavi z dne 3. 5. 2016, naslovljeni na A. (A.), zapisala, naj A. uredi vse potrebno za njen pogreb (plača stroške pogreba iz njenih sredstev, o pogrebu obvesti sorodnike in prijatelje) in da naj nekaj denarja, za razpolaganje s katerim ima že bančno pooblastilo, daruje njenemu nečaku N. (I. J.) in Z. iz I. Pritožba izpostavlja zapis, v katerem zapustnica sporoča svoje želje glede financiranja in izvedbe pogreba, zamolči (zanemari) pa zapis o določitvi volilojemnikov.8 Na to, da je zapustnica razpolagala s svojim premoženjem za primer smrti v korist A. A., kaže prav zapis o določitvi volil: zapustnica A. A. nalaga, da del njenega premoženja nakloni I. J., V. Z. in N. Z. Zapis jasno izraža voljo zapustnice, kdo naj dobi njeno premoženje (njena denarna sredstva) - nekaj volilojemniki (koliko, je prepuščeno presoji A. A.), ostalo pa (kot dedič) A. A. Za presojo, da je bila volja zapustnice drugačna kot izhaja iz vsebine listine, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage. Tudi zapis o financiranju stroškov pogreba ni v nasprotju z argumentacijo sodišča prve stopnje, da je zapustničina izjava z dne 3. 5. 2016 po vsebini oporočno razpolaganje s premoženjem. Stroški pogreba so dolg zapuščine, za katerega smiselno velja pravilo iz 142. člena ZD o odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove.9

8. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot dedni naslov upoštevalo oporoko (ne zakon). Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev ni bilo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP10 v zvezi s 163. členom ZD).

9. Pritožnik in oporočni dedič sama nosita stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).

1 Vrhovno sodišče je s sklepom I R 151/2020 z dne 23. 10. 2020 ugodilo predlogu Višjega sodišča v Kopru za prenos pristojnosti in za odločanje v tej zadevi določilo Višje sodišče v Ljubljani. 2 Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76, s spremembami in dopolnitvami 3 V tej fazi postopka pa tudi nepomembna. 4 Kot je mogoče povzeti iz sklepa Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 327/93, morajo biti za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke izpolnjeni trije pogoji: 1) oporočitelj je izjavil voljo v vsebini, ki jo je mogoče šteti za vsebino oporočnega razpolaganja s premoženjem; 2) oporočitelj je pri tem hotel narediti oporoko (animus testandi); 3) izjava volje je podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD, in v okoliščinah, ki jih za veljavnost take oblike oporoke določa ZD. Prva dva izmed naštetih pogojev sta med seboj tesno povezana in celo delno prepletena. Vprašanje o obstoju prvega pogoja je zgolj pravno vprašanje (potrebna je le materialnopravna presoja izjave volje, ki je zapuščinskemu sodišču predložena kot oporoka), medtem ko je vprašanje o obstoju drugega pogoja delno pravno in delno dejansko vprašanje. 5 Glej sodbo VSL I Cp 1024/93. 6 K. Zupančič, Dedno pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, 1991, str. 87 7 K. Zupančič, navedeno delo, str. 87 8 Oporočitelj lahko zapusti v oporoki eno ali več določenih stvari ali kakšno pravico določeni osebi, ali lahko naloži dediču ali komu drugemu, ki mu kaj zapušča, da iz tistega, kar mu zapušča, da kakšno stvar določeni osebi, ji izplača vsoto denarja, ji odpusti kakšen dolg, jo vzdržuje ali da v njeno korist kaj stori, opusti ali trpi (prvi odstavek 85. člena ZD). 9 K. Zupančič, navedeno delo, str. 177. Enako tudi sodna praksa - glej sklepe VSL I Cp 671/2009, II Cp 411/2009, II Cp 4475/2008. 10 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami