Jedro

Pritožbeno sodišče razlagi določbe 468.a člena ZTFI, kot jo ponuja pritožnik, pritrjuje. ZTFI v navedenem členu res predvideva tako imenovano posredno zastopanje, pri katerem posredni zastopnik (Banka Slovenije) nastopa v svojem imenu in za račun zastopanega (v danem primeru za račun borznoposredniških družb).

Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Banka Slovenije najprej prijavila terjatev članic sistema jamstva za terjatve vlagateljev (iz naslova vplačila zajamčenih terjatev vlagateljev) kot upnica, v svojem imenu. V vlogi z dne 28. 9. 2016 pa je navedla kot upnike teh terjatev posamezne borznoposredniške družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ima upniški odbor sedem članov (1. točka izreka) in potrdilo izvolitev teh upnikov za člane upniškega odbora: - A. d.d., Ž. cesta 18, L., matična št. ...; - J. J., S. cesta 22, B.; - N. d.d., T. 2, L., matična št. ...; - X. d.d., S. cesta 58, L., matična št. ...; - G. d.d., K. cesta 5, K., matična št. ...; - I. d.d., S. cesta 54a, L., matična št. ...; - C. d.o.o., D. 2, L., matična št. ... (2. točka izreka).

2. Upnik C. d.o.o., L., D. 2, je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o izvolitvi upniškega odbora razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom St .../2016 z dne 9. 6. 2017 odločilo, da ima upniški odbor tri člane in potrdilo izvolitev upnikov A. d.d., J. J. ter N. d.d. za člane upniškega odbora. Pritožbeno sodišče je na pritožbo upnika C. d.o.o., L., navedeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločilo, da ima upniški odbor sedem članov in potrdilo izvolitev upnikov A. d.d., J. J., N. d.d., X. d.d., G. d.d., I. d.d., in C. d.o.o., za člane upniškega odbora.

6. Pritožnik trdi, da družbe A. d.d., N. d.d., X. d.d., G. d.d. in I. d.d. ne bi smele biti članice upniškega odbora, ker ne izpolnjujejo pogojev po 78. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Trdi, da omenjene družbe svojih terjatev niso prijavile v stečajnem postopku, zaradi česar v stečajnem postopku ne smejo opravljati procesnih dejanj. Navaja, da so navedene družbe borznoposredniške družbe v smislu določb Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), ki so v skladu s pravili o jamstveni shemi jamčile za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev. Ne glede na navedeno te družbe ne predstavljajo upnikov v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom, pač pa je to v skladu z določbami ZTFI lahko edinole Banka Slovenije. Pojasnjuje, da je stečajni dolžnik opravljal dejavnost borznoposredniške družbe, zaradi česar so na podlagi določbe 464. člena ZTFI ostale borznoposredniške družbe jamčile za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev pri omenjeni borznoposredniški družbi, nad katero je bil začet stečajni postopek. V skladu z določbo 467. člena ZTFI je z dnem začetka stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev borznoposredniške družbe v stečaju prevzela Banka Slovenije. Ta je v skladu s 467. členom ZTFI naložila ostalim borznoposredniškim družbam, da vplačajo ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev. Zato so ostale borznoposredniške družbe upravičene do povrnitve tako plačanih sredstev, vendar v skladu z določbo 468. člena ZTFI ne neposredno od stečajnega dolžnika, pač pa jim ta sredstva povrne Banka Slovenije. Pritožnik izpostavlja, da tudi prvi odstavek 468.a člena ZTFI določa, da terjatve na podlagi aktiviranja jamstva uveljavlja Banka Slovenije v stečajnem postopku nad borznoposredniško družbo v svojem imenu in za račun borznoposredniških družb, ki so vplačale ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog. Ker je bila tudi Banka Slovenije tista, ki je prijavila terjatev iz naslova zajamčenih vlog, je tudi edina, ki lahko nastopa kot upnik v stečajnem postopku in zato edina upravičena opravljati procesna dejanja. Borznoposredniške družbe tako po stališču pritožnika, glede na določbo 468.a člena ZTFI, procesnih dejanj ne morejo opravljati, posledično pa ne morejo biti članice upniškega odbora.

7. Pritožbeno sodišče razlagi določbe 468.a člena ZTFI, kot jo ponuja pritožnik, pritrjuje. ZTFI v navedenem členu res predvideva tako imenovano posredno zastopanje, pri katerem posredni zastopnik (Banka Slovenije) nastopa v svojem imenu in za račun zastopanega (v danem primeru za račun borznoposredniških družb). Pri posrednem zastopanju pa notranje razmere med posrednim zastopnikom in zastopanim praviloma nima učinkov v razmerju do tretjih oseb. Subjekt pravnih poslov, ki jih je sklenil posredni zastopnik, je tako, kot to pravilno poudarja pritožnik, zastopnik sam, čeprav je nastopal za račun zastopanega.

8. V kolikor je bil namen zakonodajalca, da Banka Slovenije nastopa le kot zakoniti zastopnik upnikov, ki so izvedli vplačila v jamstveno shemo (kar iz predloga sprememb ZTFI z dne 13.1.2016, s katerimi je bil v ta zakon dodan 468.a člen, sicer ne izhaja), kot to razlaga sodišče prve stopnje1, le ta z zapisom 468.a člena ZTFI ni bil dosežen. Zakoniti zastopnik namreč nastopa v pravnih razmerjih s tretjimi v imenu in za račun zastopanega. V 468.a členu ZTFI pa je določeno, da terjatve na podlagi aktiviranja jamstva iz tretjega odstavka 466. člena ZTFI uveljavlja Banka Slovenije v stečajnem postopku nad borznoposredniško družbo v svojem imenu in za račun borznoposredniških družb, ki so po 467. členu ZTFI vplačale ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Banka Slovenije najprej prijavila terjatev članic sistema jamstva za terjatve vlagateljev (iz naslova vplačila zajamčenih terjatev vlagateljev) kot upnica, v svojem imenu. V vlogi z dne 28. 9. 2016 pa je navedla kot upnike teh terjatev posamezne borznoposredniške družbe in pojasnila, da te "kot upniki v stečajnem postopku samostojno in neposredno uveljavljajo vsa pooblastila oziroma upravičenja glede poteka stečajnega postopka, razen tistih, za katere je izrecno pooblaščena Banka Slovenije". S tem je nanje prenesla upravičenja, ki jih je s prijavo terjatev pridobila na podlagi 468.a člena ZTFI (57. člen ZFPPIPP). Gre za situacijo, ki je podobna tisti, ki nastopi, če upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP - primer cesije v izterjavo).

9. Banka Slovenije je tako na posamezne borznoposredniške družbe prenesla upravičenja opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti (prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). Upnice, borznoposredniške družbe, članice upniškega odbora, pa so s tem soglašale. Ker so posamezne borznoposredniške družbe s tem pridobile upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, so tudi lahko bile izvoljene za članice upniškega odbora (prvi odstavek 78. člena ZFPPIPP).

10. Ob povedanem se izkaže, da so družbe A. d.d., N. d.d., X. d.d., G. d.d., in I. d.d. upnice v tem stečajnem postopku. Zato so lahko članice upniškega odbora.

11. Pritožnik sklepa sodišča prve stopnje glede odločitve, da ima upniški odbor 7 članov, ne izpodbija. Prav tako ne trdi, da bi bil s tem, ker so zgoraj navedene borznoposredniške družbe postale članice upniškega odbora, njegov pravni položaj slabši, kot bi bil, če bi bili člani upniškega odbora namesto njih drugi upniki.

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1Takšnega stališča sodišča prve stopnje ne potrjuje niti določba 327. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v zvezi s 160. členom ZTFI, po kateri mora sodišče v primeru stečaja borznoposredniške družbe pridobiti tudi mnenje Banke Slovenije v zvezi z unovčevanjem stečajne mase upnikov, saj ni izključeno, da Banka Slovenije ne bi bila izvoljena za člana upniškega odbora.