Jedro

Sodišče prve stopnje ni kršilo načela kontradiktornosti, ko pravočasno pred prodajnim narokom vloženega predloga dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ni posredovalo upniku, saj tega določbe ZIZ o ponovni ugotovitvi vrednosti nepremičine (178. člen ZIZ) ne predvidevajo. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje so pravice nasprotne stranke (tiste, ki spremembe ugotovljene vrednosti nepremičine ne predlaga) v zadostni meri varovane z vabilom k udeležbi na prodajnem naroku in hkratnim opozorilom na možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku (tretji odstavek 181. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnine ustavilo (I. točka izreka) ter dolžnikoma naložilo povrnitev upnikovih nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 930,90 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik. V okviru pritožbene graje bistvene kršitve procesnih določb navaja, da je postopek potekal protipravno in nezakonito, kar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno. Sodišče prve stopnje je namreč že predhodno s sklepom ugotovljeno vrednost nepremičnine kot celote v višini 587.000,00 EUR (pravilno 587.400,00 EUR) na prvi javni dražbi z odredbo spremenilo za več kot 100% in tako ponovno ugotovilo vrednost iste nepremičnine v višini 1,200.000,00 EUR, kolikor je tudi znašala izklicna cena. Da je dolžnik 9 dni pred prvo javno dražbo na podlagi cenitve vrednosti nepremičnine z dne 4. 6. 2011 podal predlog v tej smeri, je upnik ugotovil šele po prejemu zapisnika o prvi javni dražbi, ko je tudi zahteval kopijo cenitvenega poročila. Sodišče prve stopnje upniku pred prvo javno dražbo ni poslalo dolžnikovega predloga na ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin s poročilom o oceni vrednosti nepremičnin, zato se ni mogel pravočasno izjaviti o novi cenitvi, s tem pa je bilo po njegovem prepričanju kršeno načelo kontradiktornosti postopka ter upniku onemogočeno zavarovanje njegovih pravic. Sicer pa naj bi bila v obravnavani zadevi prvostopna odločitev za spremembo vrednosti nepremičnine z odredbo materialnopravno zmotna, ker dolžnik spremembe vrednosti nepremičnine v tako kratkem obdobju ni verjetno izkazal, vse navedeno pa ima po mnenju pritožnika za posledico nezakonito prvo, drugo in tretjo javno dražbo. Izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje o ponovni ugotovitvi vrednosti nepremičnine odločiti s sklepom, javno dražbo pa bi lahko izvedlo šele po pravnomočnosti tega sklepa. Graja tudi nepravilnosti prvostopne odmere nadaljnjih izvršilnih stroškov. Predlaga razveljavitev I. točke izpodbijanega prvostopnega sklepa ter spremembo stroškovne odločitve iz II. točke tega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da v izpodbijanem sklepu ni zaslediti po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. Nadalje je neutemeljena v pritožbi sicer nekonkretizirana graja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, tako v odločitvi o ustavitvi postopka kakor tudi pri odmeri nadaljnjih izvršilnih stroškov pa je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po izpeljani tretji javni dražbi, na kateri ni bilo mogoče prodati nepremičnine dolžnikov, izvršbo ustavilo. Navedena prvostopna odločitev je po prepričanju sodišča druge stopnje povsem pravilna, temelječa na drugem odstavku 194. člena ZIZ.

6. Pravkar opisanega drugostopnega zaključka ne more spremeniti v pritožbi izpostavljeno nepravilno ravnanje sodišča prve stopnje pri ponovni ugotovitvi vrednosti nepremičnine na prvi javni dražbi, ki na pravilnost izpodbijanega sklepa po prepričanju sodišča druge stopnje ne more imeti nobenega vpliva. Sicer pa je bilo v obravnavi zadevi (sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 1004/2011 z dne 23. 9. 2011) upniku med drugim že pojasnjeno, da je bil na možnost ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine na predlog strank na prodajnem naroku z odredbo v skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZIZ v odredbi o prodaji nepremičnine posebej opozorjen. Sodišče prve stopnje ni kršilo načela kontradiktornosti, ko pravočasno pred prodajnim narokom vloženega predloga dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ni posredovalo upniku, saj tega določbe ZIZ o ponovni ugotovitvi vrednosti nepremičine (178. člen ZIZ) ne predvidevajo. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje so pravice nasprotne stranke (tiste, ki spremembe ugotovljene vrednosti nepremičine ne predlaga) v zadostni meri varovane z vabilom k udeležbi na prodajnem naroku in hkratnim opozorilom na možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku (tretji odstavek 181. člena ZIZ). Že ob udeležbi na prvem prodajnem naroku (s katerega je upnik po lastni volji izostal, saj ne zatrjuje, da nanj ne bi bil vabljen) bi lahko upnik torej ugovarjal po dolžniku predlagani višji vrednosti nepremičnine kakor tudi izpostavil šele kasneje zatrjevano, da namreč za ugotovitev nove vrednosti nepremičnine niso bili podani zakonski pogoji iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ: verjetno izkazana precejšnja sprememba vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti. Na ta način bi lahko upnik učinkovito zavaroval svoje pravice, pa tega ni storil. 7. Končno pa ni mogoče spregledati, da upnik tudi na nadaljnjih prodajnih narokih (drugi in tretji javni dražbi) ni izkoristil možnosti, ki jih daje četrti odstavek 178. člena ZIZ, saj ponovne (drugačne) ugotovitve vrednosti nepremičnine sam nikoli ni predlagal. 8. Po vsem obrazloženem je neutemeljena pritožbena graja nezakonitosti prve, druge in tretje javne dražbe, iz česar je pritožnik poskušal izpeljati zaključek o posledični nezakonitosti izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršbe zaradi nemožnosti prodaje nepremičnine na tretji javni dražbi.

9. Slediti tudi ni mogoče pritožbeni graji prvostopne odmere upnikovih nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so bili naloženi dolžnikoma v povrnitev. V obrazložitvi tega dela prvostopne odločitve napačno navedeni datum druge javne dražbe (22. 6. 2011, ko je bila opravljena prva javna dražba, namesto 30. 11. 2011, ko je bila dejansko izvedena druga) je očitni lapsus, ki na pravilnost prvostopne odločitve ni imel nobenega vpliva. S priznanjem 900 točk za udeležbo na drugi javni dražbi je sodišče prve stopnje upniku priznalo enkrat preveč točk, saj bi mu šlo v skladu z 8. točko tar. št. 27 v zvezi 2. točko tar. št. 20 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) po analogiji z udeležbo na vsakem nadaljnjem naroku za glavno obravnavo le 50 % te vrednosti, kolikor je sodišče prve stopnje upniku oz. njegovi pooblaščenki tudi povsem pravilno priznalo za udeležbo na tretji javni dražbi. Pravilno priznanje enakega števila točk za zastopanje na obeh narokih za javno dražbo (drugem in tretjem) bi bilo po obrazloženem upniku v škodo.

10. Vse navedeno je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.

11. Ker upnik s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka.