Jedro

Stališče, da je treba kot datum, od katerega teče 15 - dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, šteti le datum, ko je bil opravljen zagovor ali datum, ko je bil le-ta predviden, ni pravilno. ZDR prekluzivnega roka za podajo odpovedi ne veže na zagovor delavca, temveč na dejansko seznanitev delodajalca z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, kar pa je ugotovitev dejanskega stanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 6. 2005, da je tožena stranka dolžna tožnico od 2. 6. 2005 dalje prijaviti pri zavodu za zaposlovanje in da je tožena stranka dolžna tožnico sprejeti nazaj na delo in ji za nazaj priznati plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zanjo odvesti vse davke in prispevke iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožnici pogodbo o zaposlitvi odpovedala po pravilnem postopku in iz utemeljenega razloga.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava, ker ni pravilno ugotovilo, kdaj prične teči 15-dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče bi moralo upoštevati, da je tožena stranka zvedela za kršitev delovnih obveznosti na dan, ko je bila ta storjena, to je 12. 5. 2005. Ker je bila odpoved dana šele 1. 6. 2005, to pomeni, da ni bil upoštevan 15-dnevni prekluzivni rok iz 110. člena ZDR in je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozna. Tudi sama očitana kršitev delovne obveznosti je neznatna. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

7. Revidentka vsebinsko ni obrazložila revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

8. Pritožba izpodbija samo zaključek sodišča, kdaj je tožena stranka izvedela za kršitev pogodbene obveznosti, kar pa je dejanski zaključek. Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni smelo preizkusiti.

9. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

10. Po določbi druge alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) je eden od razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če ta naklepoma ali iz hude malomarnosti krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zakon tudi določa v drugem odstavku 110. člena, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, to pa pod pogojem iz prvega odstavka 110. člena ZDR, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR).

11. O tem, kdaj prične teči prekluzivni (subjektivni) rok iz drugega odstavka 110. člena ZDR, je revizijsko sodišče odločalo v številnih primerih (samo za primer v sodbi VIII Ips 214/2006 z dne 10. 10. 2006, v sklepu VIII Ips 175/2006 z dne 10. 10. 2006, v sodbi VIII Ips 190/2006 z dne 10. 10. 2006, v sodbi in sklepu VIII Ips 33/2006 z dne 11. 4. 2006). V teh in drugih odločitvah je zavzelo stališče, da je pravno sicer res napačno stališče, da je treba kot datum, od katerega teče 15 - dnevni rok, šteti le datum, ko je bil ali je bil predviden zagovor delavca. Zakon po sprejetih stališčih revizijskega sodišča prekluzivnega roka ne veže na zagovor delavca, temveč na dejansko seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je ugotovitev dejanskega stanja. Ker je bilo v izpodbijani sodbi izrecno ugotovljeno (na ugotovitev dejanskega stanja je revizijsko sodišče vezano), da je bila tožena stranka z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vsestransko seznanjena šele takrat, ko je tožnica podala ustni zagovor, to je 27. 5. 2005, je pravilen zaključek (in s tem uporaba materialnega prava), da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi dana v roku iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Ker je bila to praktično edina vsebinska revizijska graja zmotne uporabe materialnega prava, reviziji tožene stranke ni bilo mogoče ugoditi.

12. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.