Jedro

Zakon o pravdnem postopku ne pozna inštituta "izločitve vseh sodnikov stvarno in krajevno pristojnega sodišča" niti "izločitve sodišča", ker to ni razlog iz 67. člena ZPP za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik, ki s tožbo, vloženo pri Delovnem sodišču v Celju, zahteva razveljavitev sklepa sveta zavoda S. b. C. z dne 2.10.2002, na podlagi katerega je bil razrešen s funkcije direktorja S. b. C., je z vlogo z dne 25.11.2003 zahteval izločitev vseh sodnikov Delovnega sodišča v Celju in predlagal za razrešitev spora prenos pristojnosti na drugo sodišče. V predlogu je navajal, da obstajajo razlogi po 70. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02 - ZPP), ki so takšne narave, da vzbujajo dvom v neodvisnost sojenja razpravljajoče sodnice. Tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za sojenje v tej zadevi obstoja zato, ker nobeden od sodnikov na Delovnem sodišču v Celju ne bi mogel odločiti v predmetnem delovnem sporu nepristransko, saj vsi sodniki koristijo zdravstvene usluge pri toženi stranki in so v primeru svoje bolezni dejansko s toženo stranko tesno povezani in v zaupnem razmerju.

Predlog ni utemeljen.

Po določilu 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Razlogi, ki jih navaja tožeča stranka, ne predstavljajo tistih razlogov, ki jih je zakonodajalec imel v mislih v citiranem zakonskem določilu. Namen določbe je predvsem omogočiti izvedbo postopka kar najbolj ekonomično, kar pomeni s čim manjšimi stroški za pravdni stranki in tudi za sodišče. Tožeča stranka ne zatrjuje, da bi bilo mogoče postopek izvesti pred drugim sodiščem z manj stroški, kar tudi sicer ni verjetno.

Trditev, "da so vsi sodniki koristniki zdravstvenih uslug in v času svoje bolezni odvisni od delovanja tožene stranke" ne utemeljuje potrebe oziroma smotrnosti predlagane delegacije. Če bi šlo v obravnavani zadevi za takšne vezi med tožečo stranko in sodnikom, da bi vzbujala dvom v nepristranost sodnika, je to lahko razlog za izločitev posameznega sodnika skladno z določilom 70. člena ZPP, ne pa razlog za delegacijo stvarne pristojnosti sodišča. Tožeča stranka zato predlaga izločitev predsednice senata sodnice I. T.. Splošno znano je, da so vsi sodniki v primeru svoje bolezni odvisni od zdravstvenih uslug določene zdravstvene ustanove v bližnji ali daljni okolici. To pa še ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti sodišča iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka. Zakon o pravdnem postopku ne pozna inštituta "izločitve vseh sodnikov stvarno in krajevno pristojnega sodišča" niti "izločitve sodišča".

Zato je Vrhovno sodišče RS predlog tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljen.