Jedro

Gre za relativno kršitev pravdnega postopka, ki ni vplivala na zakonitost sodbe, saj je sodišče prve stopnje ugotovitev, da je obstajala pogodba med pravdnima strankama in tudi višino tožbenega zahtevka ugotovilo na podlagi zaslišanja prič in elektronske komunikacije. Bistveno namreč je, da je sodišče prve stopnje argumente, na podlagi katerih je ugodilo zahtevku, utemeljilo na drugih izvedenih dokazih.

Izrek

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2018 do dne plačila v roku 15 dni (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da tožeči stranki plača vse njene potrebne pravdne stroške (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožena stranka in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma, da jo razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Stroške postopka na prvi stopnji naj v plačilo naloži tožeči stranki. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka imetnica blagovne znamke "X" od dne 5. 6. 2018 do dne 5. 6. 2028, saj je predložila izpisek Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, iz katerega je razvidno, da blagovno znamko predstavlja napis "X". Nadalje je sodišče ugotovilo, da se napis "X" pojavlja kot osrednji element celotne grafične podobe lokala, ki ga ima v najemu tožena stranka. Pojavlja se tudi na spletni strani lokala, na zunanjih tablah lokala, na jedilnih listih in na facebook straneh lokala. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da sta pravdni stranki sklenili ustni dogovor o uporabi grafične podobe lokala "X", kar naj bi obsegalo dostope do vseh internetnih računov, facebooka, tripadvisorja in vseh sledilcev, dostop do vseh datotek za oblikovanje oglasov, blagovne znamke, datotek za oblikovanje menijev posebnih ponudb, dodatek za prenos blagovne znamke na različne produkte, mize, prte, jedilnike in tako naprej, dostop do fotografij v HD resolucije, s katerimi so opremljene internetne strani lokala in oglasne table na zunanjih stenah lokala kot tudi v njem. V zameno naj bi toženka plačala 12.000,00 EUR. Tožena stranka po zapadlosti tega računa ni poravnala, zato je sodišče prve stopnje razsodilo, da ga je dolžna plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6.Pritožnica sodišču prve stopnje očita kršitev pravdnega postopka iz drugega odstavka 226. člena ZPP s tem, ko je bil v spis predložen račun v tujem angleškem jeziku, ki ni bil preveden. Gre za relativno kršitev pravdnega postopka, ki ni vplivala na zakonitost sodbe, saj je sodišče prve stopnje ugotovitev, da je obstajala pogodba med pravdnima strankama in tudi višino tožbenega zahtevka ugotovilo na podlagi zaslišanja prič in elektronske komunikacije med A. A., B. B. in C. C. (glej točko 32. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Bistveno namreč je, da je sodišče prve stopnje argumente, na podlagi katerih je ugodilo zahtevku, utemeljilo na drugih izvedenih dokazih.

Glej VS RS III Ips 76/2016, tč. 15. in II Ips 79/2012, tč. 9.

7.Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče ni opravilo zaslišanj D. D., E. E., F. F., G. G., H .H. in I. I., saj niti v pritožbi ne pojasni, kaj konkretno naj bi te priče izpovedovale. Zgolj navedba, da prejšnji lastniki tožene stranke z zakonito zastopnico tožeče stranke niso sklenili nikakršnega ustnega dogovora, niti niso dosegli nikakršno soglasje volj, ni bistvena. Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno obrazložilo, zakaj je zavrnilo izvedbo teh dokazov (točka 31. obrazložitve). Pritožnica niti ne navede, da bi bile priče prisotno ob dogovarjanju strank glede uporabe blagovne znamke. Niti ne pojasni, zakaj bi bilo pomembno, da priče izpovejo, da prejšnji lastniki tožene stranke z zakonito zastopnico tožeče stranke niso sklenili nikakršnega ustnega dogovora, niti niso dosegli soglasja volj glede predmeta ustnega dogovora, še manj pa soglasje o ceni oziroma v višini vtoževanega zahtevka tožeče stranke. Trditve tožnice in dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje namreč je, da je bilo o uporabi blagovne znamke tožnice govora na sestanku, na katerem so sodelovali A. A., B. B., F. F. in C. C. Sodišče prve stopnje je namreč tudi ugotovilo, da je tožnica prejšnjemu najemniku G. dovoljevala uporabo grafične podobe brezplačno na podlagi ustnega dogovora med B. B. in F. F., ki sta bila v prijateljskih odnosih (tč. 48 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). To dovoljenje pa se ni nanašalo na toženo stranko (tč. 50 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

8.Glede trditev, da višina ni bila pravilno ugotovljena in da ji je tožena stranka ves čas postopka nasprotovala, sodišče prve stopnje pa je navedlo, da je ni prerekala, ne držijo. O tem je izpovedovala zakonita zastopnica tožnice B. B. (l.št. 311) in iz elektronske komunikacije (priloga spisa A3) izhaja, da C. C. in A. A. nista ugovarjala višini poslanega računa. Sodišče prve stopnje je višino dogovorjene cene za uporabo grafične podobe podrobno obrazložilo v točki 15. obrazložitve sodbe in sodišče druge stopnje se tem razlogom v celoti pridružuje.

9.Vloge C. C. kot posrednika tožene stranke sodišče prve stopnje po mnenju pritožnice ne bi smelo upoštevati kot nekoga, ki bi s tožečo stranko v imenu in za račun tožene lahko sklenil pravno zavezujoč posel. Sicer drži, da je C. C. takratnemu družbeniku A. A. poslal elektronsko sporočilo s priloženim računom v angleškem jeziku, vendar neodzivnost A. A. po mnenju pritožnice ne more imeti zavezujočih učinkov. Iz njegovih konkludentnih ravnanj naj bi bilo razvidno, da med strankama ni bila sklenjena pogodba, ki pa jih pritožnica ne pojasni podrobneje. Pritožbeno sodišče tako temu ne more slediti, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje glede sklepanja pogodbe. Tožnici je uspelo dokazati, da je bila pogodba o uporabi grafične podobe sklenjena. S tem je dokazno breme, da pogodba ni bila sklenjena, prešlo na toženo stranko, ki pa mu ni bila kos (212. člen ZPP). Zgolj z zanikanjem vloge C. C. in tega, da A. A. ni sklenil pogodbe, ni mogoče ovreči ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na logični in življenjski izpovedbi zakonite zastopnice tožnice in priče F. F. Sodišče prve stopnje tudi ni utemeljilo sklenitve pogodbe in višine plačila na izpovedbi priče C. C., pač pa predvsem na izpovedbi zakonite zastopnice tožnice in priče F. F. Dodaten dokaz pa so bila elektronska sporočila med B. B., C. C. in prejemnikom A. A. in nezavrnitev računa tožnice, ki ga je tožena stranka prejela po elektronski pošti. Neživljenjska je tudi možnost, da bi tožnica grafično podobo, za katero je tožnica plačala tako za njeno zaščito kot izdelavo, toženi stranki kot najemnici lokala prepustila kar brezplačno. Kot sta izpovedala zakonita zastopnica tožnice B. B. in priča F. F., je zgolj slednji lahko uporabljajo grafično podobo brezplačno, ker mu je to tožnica izrecno dovolila (50. točka obrazložitve sodbe prve stopnje).

10.Pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje iz toženi stranki neznanih razlogov tožnice ni pozvalo na predložitev računovodskih listin, iz katerih bi bile razvidne njene terjatve v bilanci stanja, ki naj bi jih imela tožnica do tožene stranke, pa je povsem pavšalna. Pritožnica ne navede, da je predlagala ta dokaz, niti to ne izhaja iz podatkov v spisu. Sodišče v pravdnem postopku odloča na podlagi razpravnega načela, torej odloča na podlagi trditev in dokazov, ki jih predložijo stranke in procesnega gradiva ne zbira samo (7. člen ZPP).

11.Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------