Jedro

Toženka je palete z drvmi na isto mesto postavljala že v prejšnjih zimah. Takšna dejanja bi v tem primeru pomenila toženkin način uporabe dvorišča pred garažo, kateremu sta tožnika prilagajala svoj način uporabe garaže (vstopanje v garažo mimo palete drv z odpiranjem enega dela garažnih vrat). Takšen način izvrševanja posesti (tožnikov na garaži in toženke na zemljišču ob garaži) v nekem očitno daljšem, celo večletnem obdobju pred 27. 1. 2009 pa bi tudi pomenil, da toženkino zatrjevano ravnanje tega dne ne bi moglo predstavljati dejanja, zaradi katerega bi tožnika lahko utemeljeno terjala sodno varstvo zaradi motenja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe v delu glede odstranitvenega zahtevka v zvezi s lesenimi paletami pred garažo ustavilo postopek (I. točka izpodbijanega sklepa). Tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) je zavrglo v delu, ki se je nanašal na ugotovitev motenja posesti tožnikov na delu parc. št. 31 k.o. B. s tem, da je toženka 23. 9. 2008 onemogočila tožnikoma dostop do njune garaže, da je 3. 10. 2008 odstranila na drvarnici tožnikov kovinske strešnike in da je neugotovljenega dne v decembru 2008 podaljšala streho stanovanjske hiše B. 12/d čez betonsko streho garaže in namestila na podaljšku strehe žlebove, zaradi česar v času padavin zamaka v vzhodni del garaže in ograje na vzhodni strani parcele tožnikov, ter glede vzpostavitve prejšnjega stanja z vrnitvijo 200 m2 pločevinastih strešnikov ter odstranitvijo podaljška strehe z žlebovi na stanovanjski hiši B. 12/d in glede prepovedi vseh nadaljnjih motilnih dejanj zaradi normalne rabe garaže in drvarnice tožnikov (II. točka sklepa). Sodišče prve stopnje je nadalje zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, da se toženki prepoveduje vsa nadaljnja motenja zaradi normalne rabe garaže (glede postavitve lesenih palet) in da se toženki izreče denarna kazen 1.000,00 EUR za primer, da ne bi ravnala po sklepu sodišča (III. točka sklepa). Tožnikoma je sodišče še naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov v znesku 388,50 EUR (IV. točka sklepa).

Zoper sklep se pod II., III. in IV. točko izreka pritožujeta tožnika, ki uveljavljata pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagata, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in mu vrne zadevo v ponovno odločanje. V pritožbi navajata, da sta izpovedala, da ju je toženka 27. 1. in 28. 1. 2009 motila pri uporabi garaže na parc. št. 31 k.o. B., ki je v njuni izključni uporabi že več kot 20 let. Tožnica je izpovedala, da tožnikov ne bi motile palete, če bi bile postavljene, kot je razvidno iz fotografije z dne 28.1.2009 (priloga A3). Ker pa so bile palete 27. 1. in 28. 1. 2009 naložene ob steni in desnem delu vrat garaže tako, da se je v garažo lahko prišlo le z odprtjem enega krila vrat, in sicer na levi strani, ter se tako z avtomobilom ni moglo priti v garažo, je dokazano motitveno dejanje toženke. Tožnik je izpovedal, da se garažna vrata niso dala povsem odpreti, zato se vanjo ni dalo pripeljati z avtomobilom. Toženka je onemogočala tožnikoma prost dostop že pred 27. 1. in 28. 1. 2009 in tudi potem, kar se bo ponavljalo tudi v prihodnje, zlasti pozimi, ko toženka naslanja palete z drvmi na garažna vrata tožnikov. Predlagani priči G. L. in A. l. bi izpovedali, da je toženka motila tožnika pri mirni rabi garaže in da s svojimi motitvenimi dejanji ovira tožnika pri redni rabi garaže vsako zimo, tako da palete drv prislanja na garažna vrata in s tem onemogoča prost dovoz v garažo. Sodišče prve stopnje je to ugotovilo, vendar je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker sta tožnika izjavila, da lahko vstopata v garažo, vendar pa se zaradi prislonjenih palet ne da odpreti drugega dela vrat, da bi lahko tožnika zapeljala avtomobil v garažo. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno ugotoviti, ali bi tožnika lahko zapeljala avtomobil v garažo. Tožnika so motile palete, ki so bile prislonjene na vrata garaže, saj so onemogočale dostop v garažo, takšna dejanja pa so se ponavljala vso zimo. Sodišče je bilo dolžno odločiti tudi glede prepovedi nadaljnjega motenja, če toženka ne bi prenehala z nadaljnjim motenjem, kar je v skladu s 34. členom Stvarnopravnega zakonika. Ker je toženka motila tožnika v njuni posesti, je sodišče napačno odločilo glede pravdnih stroškov.

Toženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav tožnika v pritožbi navajata, da se pritožujeta zoper II., III. in IV. točko izpodbijanega sklepa, je iz vsebine pritožbe razvidno, da opredeljeno napadata le odločitev sodišča prve stopnje v III. in IV. točki sklepa. Glede II. točke sklepa, ki se nanaša na zavrženje tožbe (in ne tožbenega zahtevka, kot je napačno navedeno v sklepu), tožnika v pritožbi ne podajata nobenih razlogov, zato je pritožbeno sodišče ta del sklepa preizkusilo le v okviru uradnega preizkusa iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP. Ta preizkus je pokazal, da je odločitev sodišča prve stopnje v II. točki sklepa materialnopravno pravilna ter da ni bila storjena nobena od uradoma upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnika nista dokazala, da je toženka 27. 1. in 28. 1. 2009 izvršila motilno dejanje (postavitev palet drv desno in levo od garažnih vrat). Pritožbeno sodišče soglaša s to ugotovitvijo. Iz fotografije z dne 28. 1. 2009 (priloga A3) kaj takega ne izhaja. Paleta z drvmi, ki je razvidna na fotografiji, po izpovedbi tožnice ni moteča. Če bi bila paleta drv v navedenih dnevih res postavljena tako, kot trdi tožeča stranka (levo oziroma desno od vrat garaže, tako kot je to razvidno iz fotografij A5 in A6, posnetih v septembru 2009), bi bilo to razvidno iz fotografije z dne 28. 1. 2009. Glede na to tudi izpovedbi tožnikov v tem delu (nobeden tudi ni jasno potrdil tožbenih trditev o motilnih dejanjih 27. 1. in 28. 1. 2009) nista mogli privesti do drugačnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnikov za zaslišanje prič A. L. in G. L., saj naj bi priči po navedbah tožnikov izpovedali le o tem, kdo je prestavljal palete in nosil drva (list. št. 48), torej nič o tem, da je prav toženka izvršila zatrjevano motilno dejanje, in to prav 27. 1. ter 28. 1. 2009. Pritožbene trditve, da naj bi ti priči izpovedali, da je tožena motila posest tožnikov z zatrjevanim motilnim dejanjem oziroma da prislanja palete drv na garažna vrata, zato pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi. odstavek 337. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe in izpovedbi tožnikov še dodaja, da tožnika ne bi mogla uspešno uveljavljati posestnega varstva niti v primeru, da bi toženka 27. 1. in 28. 1. 2009 postavila paleto drv desno od garažnih vrat (kot je to razvidno npr. iz fotografije z dne 23. 9. 2008). Tožnika sta trdila, da naj bi toženka paleto drv postavila na to mesto že 23. 9. 2008, nato pa še 3. 10. 2008 in 9. 1. 2009. Tožnik je izpovedal, da naj bi toženka palete vedno postavljala na isto mesto, v pritožbi pa tožnika tudi trdita, da naj bi toženka s postavljanjem palet drv ovirala tožnika pri rabi garaže vsako zimo, da se je to dogajalo že pred 27.1. in 28.1.2009 in pozneje ter da se ta dejanja (postavljanje palet drv) ponavljajo vsako zimo. Tega ni mogoče razumeti drugače, kot da naj bi toženka te palete z drvmi na tisto mesto postavljala že v prejšnjih zimah, že pred 23.9.2008. Takšna dejanja bi v tem primeru pomenila toženkin način uporabe parc. št. 31 k.o. B. (dvorišča pred garažo oziroma ob njej, kjer je toženka potrditvah tožnikov postavljala palete drv), kateremu sta tožnika prilagajala svoj način uporabe garaže (vstopanje v garažo mimo palete drv z odpiranjem enega dela garažnih vrat). Takšen način izvrševanja posesti (tožnikov na garaži in toženke na zemljišču ob garaži) v nekem očitno daljšem, celo večletnem obdobju pred 27. 1. 2009 pa bi tudi pomenil, da toženkino zatrjevano ravnanje dne 27. 1. in 28. 1. 2009 (ob odsotnosti predhodnega pravočasnega ukrepanja tožnikov v smeri posestnega varstva že ob prvem takšnem toženkinem dejanju, kakršno je zatrjevano v tej pravdi za ta dneva) ne bi moglo predstavljati dejanja, zaradi katerega bi tožnika lahko utemeljeno terjala sodno varstvo zaradi motenja posesti. Ker motilno dejanje ni bilo dokazano, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek in tožnikoma naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnikov kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 2. točka 365. člena ZPP), ker uveljavljana pritožbena razloga nista podana, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.