Jedro

S tožbo ni mogoče v upravnem sporu zahtevati razveljavitve javnega natečaja, razpisanega po določbah ZJU.

Ker tožnik ni izpodbijal odločitve glede imenovanja po javnem natečaju, tudi ne more uspeti z zahtevo za izdajo začasne odredbe o zadržanju imenovanja. Sicer pa je bilo treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči tudi zato, ker ne obstoji sporno pravno razmerje.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. 2. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo, s katero je zahteval razveljavitev javnega natečaja, objavljenega dne 11.6.2004 v Uradnem listu RS, št. 64/2004, s katerim je Ministrstvo ... razpisalo javni natečaj za položaj generalnega direktorja v Direktoratu ... v Ministrstvu ... (1. točka izreka sklepa); zavrglo pa je tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik zahteval, da se do pravnomočne odločitve v tej zadevi odloži imenovanje generalnega direktorja na položaj, za katerega tožnik kandidira (2. točka izreka sklepa).

Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, po sklicevanju na določbe 64. in 65. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Uradni list RS, št. 56/2002 in 2/2004), meni, da navedene določbe ZJU ne dajejo tožniku zakonske podlage za zahtevek po razveljavitvi javnega natečaja, kar pomeni, da izpodbija akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu (3.točka 1. odstavka 34. člena ZUS). Med strankama pa ni sporno, da je bil tožnik uvrščen med kandidate, ki izpolnjujejo pogoje iz natečaja, in da o tem ni prejel odločbe. Takemu kandidatu je treba zaradi pravne varnosti priznati pravico do sodnega varstva v upravnem sporu, in sicer na podlagi smiselne uporabe procesnih določb o tožbi zaradi molka organa (2. in 3. odstavek 26. člena ZUS). Ker pa je med upravnim sporom nastopila nova pravno relevantna okoliščina, saj Vlada RS ni imenovala kandidata, ki ji ga je predlagal minister, in je zato javni natečaj, ki ga izpodbija tožnik s tožbo, formalno zaključen, je tožbo sodišče zavrglo tudi zaradi tega razloga. Molk tožene stranke, ki je lahko le posebna natečajna komisija, ne posega v nobeno tožnikovo pravico oziroma pravno korist. Sodišče prve stopnje je tudi navedlo, da je tožbo zoper ostale tožene stranke zavrglo ob smiselni uporabi določbe 5. odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z določbo 1. odstavka 16. člena ZUS.

Ker je o zahtevi za izdajo začasne odredbe možno odločati, če obstaja sporno pravno razmerje, za katerega pa je sodišče s sklepom o zavrženju tožbe ugotovilo, da ne obstaja, je sodišče prve stopnje zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. Sicer pa je tudi menilo, da je tožnik zahteval izdajo začasne odredbe za akt, ki ga ne izpodbija s tožbo v upravnem sporu.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da Vrhovno sodišče RS izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi tožbi ter izda začasno odredbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje. Meni, da je sodišče s tem, ko mu ni vročilo odgovora na tožbo, ravnalo nezakonito, saj mu ni zagotovilo, da bi se seznanil z vsemi navedbami nasprotne stranke. S tem je kršilo njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Sicer pa se sodišče do večine njegovih pritožbenih navedb ni opredelilo. Napačno je stališče sodišča, da nima zakonske podlage za svoj zahtevek za razveljavitev javnega natečaja. Pravna podlaga je podana že v 157. členu Ustave RS in 2. členu ZUS. Ne zahteva sodnega varstva le zaradi molka organa, temveč tudi zaradi bistvenih kršitev postopka javnega natečaja. V postopku javnega natečaja ni bil obravnavan enako kot ostali kandidati. Edini ni prejel upravnega akta, to je odločbe ali sklepa, katerega je v postopku javnega natečaja posebna natečajna komisija zavezana izdati. Tudi v morebitnem ponovljenem postopku ne bo imel enakih možnosti kandidiranja kot tisti, ki so že prejeli odločbo o izpolnjevanju pogojev. Sicer pa natečaj še ni bil ponovljen. Na koncu še opozarja, da sodišče ni odločilo o stroških postopka, zahteva pa še povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, pa čeprav deloma iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje.

Tožnik je s tožbo zahteval razveljavitev javnega natečaja za položaj generalnega direktorja Direktorata za ... zadeve Ministrstva za ..., ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 64/04 dne 11.6.2004. Razlog za svoj zahtevek tožnik vidi v kršitvah postopka izvedbe javnega natečaja. Javni natečaj pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni upravni akt ali drug dokončni posamični akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Upravni akt je namreč po določbi 1. odstavka 3. člena ZUS dokončni posamični akt, s katerim državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku. Z javnim natečajem se še ni odločalo o nikogaršnji pravici, obveznosti ali pravni koristi, pač pa se je le začel postopek, predpisan z ZJU.

Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da tudi določbe ZJU, še zlasti določbe 64. in 65. člena ZJU, ne dajejo pravne podlage za uveljavljanje zahtevka za razveljavitev javnega natečaja, kot ga vlaga tožnik. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita. Tudi pritožbeni ugovori, še zlasti pavšalni ugovori o določbi 157. člena Ustave RS kot pravni podlagi za tožbeni zahtevek, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, saj je možno obravnavati tako zahtevo le ob pravilno vloženi tožbi oziroma ob obstoju upravnega spora. Zaradi pomanjkanja osnovne procesne predpostavke odločanje o začasni odredbi tudi ne more imeti podlage. Sicer pa je tožnik zahteval izdajo začasne odredbe v obliki zadržanja imenovanja direktorja, vendar v tožbi niti ne zahteva razveljavitve imenovanja. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti za izdajo začasne odredbe podano isto sporno pravno razmerje.

Kot je bilo že navedeno, je tožnik tožil na razveljavitev javnega natečaja, ki ga je objavilo Ministrstvo za ..., in bi torej navedeno ministrstvo, na podlagi določbe 3. odstavka 18. člena ZUS, lahko bilo edina pasivno legitimirana tožena stranka v tem upravnem sporu. Ker tožnik ni izpodbijal odločitve o izbiri natečajne komisije (5. odstavek 65. člena ZJU) in tudi ni vložil tožbe zaradi molka organa zaradi neizdaje odločb o izpolnjevanju natečajnih pogojev (6. odstavek 65. člena ZJU), navajanja sodišča prve stopnje o molku organa ne sodijo v predmet tega upravnega spora. Kljub tem nepotrebnim navedbam pa po presoji pritožbenega sodišča te niso vplivale na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišča je na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka: Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških pritožbenega postopka, in sicer, da tožnik trpi svoje stroške pritožbenega postopka, saj je pritožbeno sodišče odločalo le o zakonitosti izpodbijanega akta (23. člen ZUS). O stroških postopka na prvi stopnji pa bo odločilo sodišče prve stopnje.