Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neobrazloženo pritožbo zoper sodbo pritožbeno sodišče preizkuša le glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 2. odstavku 354. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Črnomlju vzdržalo v veljavi svoj sklep o izvršbi opr. št. I 1220/97 z dne 13.11.1997, s katerim je toženi stranki naloženo, da plača glavnico v znesku 75.985,10 SIT z obrestmi na negativni saldo v višini, ki jo določa sklep o obrestnih merah banke od 7.8.1997 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 21.575,00 SIT. Tožencu je bilo naloženo, da je dolžan plačati tožeči stranki tudi nadaljnje pravdne stroške v znesku 46.730,00 SIT v 15 dneh od izdaje sodbe, v primeru zamude pa z zakonitimi obrestmi. Tožena stranka je v zakonitem roku vložila zoper sodbo pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Navedla je, da bo obrazložitev svoje pritožbe predložila kasneje, vendar pa tega ni storila. Pritožba ni utemeljena. Toženčeva pritožba ni obrazložena, zato pritožbeno sodišče glede na določbo 1. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) šteje, glede na popoln neuspeh tožene stranke, da jo ta izpodbija v celoti. Ker pritožba ni obrazložena, jo je pritožbeno sodišče po določbi 2. odstavka preje citiranega člena preizkusilo po uradni dolžnosti le glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 2. odstavku 354. člena ZPP/77 in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotavlja, da v postopku bistvenih procesnih kršitev, ki so vsebovane v 1. do 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, ni bilo. Sodišče prve stopnje pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, oziroma določila pogodbe o ustanovitvi in vodenju tekočega računa z dne 14.12.1993, sklenjene med pravdnima strankama, ko je odločalo o plačilu tožene stranke zaradi negativnega salda na njegovem tekočem računu. Pravilno so bile tudi uporabljene določbe Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ter sklep o obrestni meri Banke Slovenije pri odločanju o višini zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbjano sodbo potrdilo na podlagi 368. člena ZPP/77. Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP Ur. list RS št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP Ur. list SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92.