Jedro

Zoper odločbo veterinarskega inšpektorja o zavrnitvi plačila škode, povzročene z njegovim ukrepom, ni dovoljena pritožba, niti ni dovoljen upravni spor.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Republiške veterinarske uprave št. 326-07-75/92 z dne 11.1.1993 odpravi.

Obrazložitev

Iz upravnih spisov izhaja, da je bilo zaradi zatiranja prašičje kuge po ukrepu veterinarske inšpekcije tožniku pobitih 46 prašičev v skupni teži 2.605 kg. Tožnik je za pobite prašiče zahteval odškodnino, vendar je Veterinarska inšpekcija Občine Šmarje pri Jelšah z odločbo št. 323-45/92-3/5 z dne 24.11.1992 njegov zahtevek za izplačilo odškodnine zavrnila, ker ob nakupu in prodaji prašičev ni ravnal v skladno s predpisi in si ni pridobil zdravstvenih spričeval za živali. Tožnik se je zoper odločbo pritožil, vendar je tožena stranka z izpodbijano odločbo njegovo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, smiselno iz enakih razlogov, kot je prvostopni organ zavrnil zahtevek.

Tožnik je 12.2.1993, skladno s pravnim poukom vložil tožbo, v kateri navaja, da mu je bilo zagotovljeno pred izvršitvijo ukrepa veterinarske inšpekcije, da mu bo vsa škoda povrnjena, zato se izvršitvi ukrepa niti ni upiral, čeprav ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, da so njegovi prašiči zboleli za prašičjo kugo. Bila pa je kuga ugotovljena pri kooperantu Kmetijske zadruge A.M., pri katerem je tožnik prašiče kupil. Tožnik meni, da je Kmetijska zadruga odgovorna za nastalo škodo. Predlaga, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se mu prizna odškodnina.

Tožena stranka je 24.5.1993 vložila odgovor na tožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

Tožba je utemeljena.

Postopek za plačilo odškodnine za ubite živali ureja 27. člen zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85). V 3. odstavku navedenega člena je določeno, da o tem, ali se izplača odškodnina in o višini odškodnine odloči z odločbo občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. V obravnavanem primeru je tako odločbo izdala Veterinarska inšpekcija v okviru Sekretariata za splošne zadeve in družbene dejavnosti občine Šmarje pri Jelšah, in sicer je zahtevek tožnika za plačilo odškodnine zavrnila. Po mnenju sodišča zoper to odločbo glede na določbo 4. odstavka 27. člena že navedenega zakona ni dovoljena pritožba, niti ni dovoljen upravni spor. V tem odstavku je določeno, da imetnik živali lahko v 30-ih dneh od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka predlaga temeljnemu sodišču, da odmeri odškodnino. Kot je že navedeno odločbo po prejšnjem - 3. odstavku - izda prvostopni organ in na podlagi njegove odločbe lahko nezadovoljna stranka predlaga sodišču, da odmeri odškodnino. Z odločbo iz 3. odstavka lahko pristojni organ odškodnino prizna ali pa zahtevo zavrne. Pa tudi, če odločbe ne izda v roku 60 dni od vložitve zahteve, lahko oškodovanec takoj zahteva odločitev temeljnega sodišča. Z izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, zato jo je sodišče na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih odpravilo. Pri ponovnem obravnavanju tožnikove pritožbe bo tožena stranka morala upoštevati navedeno mnenje sodišča glede pravice do pritožbe, kot tudi določbo 210. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ker je bil tožniku dan napačen pravni pouk.

Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije.